nedelja, 22. maj 2022

Potepanje po Istri in Kvarneru

Ob Nežiderskem jezeru je bilo lepo, a pravega vonja po morju ni bilo. Ponj se odpraviva proti južni sosedi. Začneva s kolesom v Karigadorju in končava z vrvjo na Veli Peši, vmes pa je bilo mnogo lepega, nekaj znanih in nekaj novo obiskanih kotičkov.

V Karigadorju zajahava kolesi in se, dobro oblečena, ob obali odpeljeva do Novigrada.




Ogledava si ga kar s kolesa in se spustiva v Antel ter do izliva reke Mirne v morje.



Čez široko ustje Mirne je speljana lokalna cesta, midva pa zavijeva na makadam in se ob Mirni voziva, vseskozi z lepimi pogledi na Mirno, lepo pokošene travnike, obdelana polja in jadralce na nebu. 


Po 5 km se odločiva za vzpon do Sv, Dionizija, od koder je prelep pogled na doslej prevoženo pot.


Voziva po prelepi pokrajini, ki jo oblaki naredijo še bolj slikovito. 



Skozi Novo vas, Turine in Fiorine zaključiva krog. 

Naslednji dan kolo zajahava v Višnjanu, ki je eno od mnogih prisrčnih istrskih mestec z lepim parkom.

Po precej utrujeni asfaltni cesti se spustiva do Labincev.


in nadaljujeva v Tar. Med spustom se ustavljava, da si odpočijeva od tresljajev, pa tudi zaradi lepih pogledov.



Narava je v bujni rasti in razcvetu. Iz Tara najdeva pot do Santa Marine.


Po makadamu se vzpneva do Sv. Ane, ki kar kliče k počitku.


Skozi Červar se spustiva v Porat in do morja. Ustaviva se ob izviru sladke vode tik ob morju.

Ob morju nadaljujeva do Poreča. 


V hladni senci si privoščiva malico in sladoled. Jutranja topla obleka je že odveč.


Iz Poreča kar težko najdeva pravo pot, ki naju bo pripeljala do avta. Skozi trgovinski center, čez številna kri- in krožišča končno le doseževa mirno cesto, ki naju skozi Antonce, Kosinožce, Vržnavere in Bačvo pripelje nazaj v Višnjan.



Narava je v polnem razcvetu. Cvetijo akacija, bezeg, lipa, sadno drevje, aromaterapija je močna.

Naslednji dan obiščeva observatorij v Tićanu in si v Rovinju dan izpolniva z nekaj plezanja in veliko posedanja na obali.


Prihodnji dan pa spet na kolo. Iz AC Polari se po makadamu zapeljeva do znane plaže Cisterna. Ker je to ena najlepših plaž, tam kar nekaj časa posediva.



Obiščeva ornitološki park Palud, kjer pa so za kolesarje poti zaprte. Krožno se vrneva do avta in sončni zahod pričakava v Peroju.


Čeprav je jutro sveže, greva spet na kolo. Od Peroja do Štinjana in do AC Puntižela, ki ima prelepo plažo nasproti Brionov.



Nadaljujeva nad prelepim zalivom do trdnjave Punta Cristo z bogato preteklostjo.

V zavetju stran od obale je sonce zelo voče in temperature visoke, zato se nazaj do avta vračava po isti poti ob morju.

Preseliva se na povsem južno stran Istre, do Trgeta, a se zaradi napovedanih visokih temperatur ne odločiva za kolesarjenje po kanjonu reke Raše. Raje si ogledava slikovito mestece Plomin, ki pa ga je čas močno zaznamoval in zaenkrat ne kaže znakov obnove.

Malo naprej po cesti je razgledišče nad zalivom, od koder se vzpneva proti Sisolu. Vzpon ni vroč, saj vseskozi pihlja hladen vetrič. Spet sva deležna aromaterapije, močno diši tokrat žajbelj, ki je v polnem razcvetu in v vijolično obarva cela pobočja.



Premami naju, da obsediva in uživava v njegovi dišavi in lepih pogledih.






Pričakovane visoke temperature naju za konec tedna zvabijo na Platak. To je planota na višini 1000 m nad Rijeko, ki z obilico gozda obeta senco in prijazne temperature. Tu je tudi smučišče, ki ga v tem času posodabljajo. Za cilj si izbereva Veliki Risnjak. Pot vseskozi poteka po lepem gozdu.





Malo gori, malo doli in sva kmalu pri Schlosserjevem domu na sedlu pod glavnim vrhom. Aromo ozračju to pot nudi obilica čemaža, ki je tik pred cvetenjem.





Dom ni odprt in zgleda zapuščen. Še vzpon skozi ruševje, preko kratkega zavarovanega dela, skozi kamin in po grebenu do slikovitega vrha.




V daljavi Snježnik, 1505 m in Snežnik, 1796m.

Na vrhu se zamenja kar precej obiskovalcev, midva pa se še kar razgledujeva na vse strani. Vračava se mimo doma, na Griču, 1353m ubereva smer proti Snježniku. Pot se spusti in naju po ravnem pripelje na prelepo livado, ki spominja na našo Pokljuko,






Ko se odločiva za nadaljevanje, se morava po Rimski cesti vzpeti do odcepa za Snježnik in po cesti iz današnjih dni spustiti do avta.





Naslednji dan naju zapelje Vela Peša, 921m. Dostop poteka preko lepih travnikov z razgledi. Njegove stene spominjajo na pakleniško skalo, v njih so opremljene plezalne smeri. Najprej preizkusiva nekaj smeri, nato pa se po grebenu vzpneva še na vrh.



Z razgledišča pod vrhom se dobro vidi motodrom Grobnik. Hrumenje motorjev naju ne pritegne.

Vrneva se čez travnike do avta in odhitiva domov.









 


 


S kolesom ob Blatnem jezeru

Pred dvemi leti sem se spomladi odpravila s kolesom na Gradiščansko in ob Nežiderskem jezeru naredila nekaj prekrasnih tur.  https://gorajem...