Prikaz objav z oznako Čičarija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Čičarija. Pokaži vse objave

nedelja, 1. marec 2026

Megleni krog po Čičariji

Načrt je bil drugačen, a tudi rezervni načrt ni bil od muh, ker v tem (zimskem) času, muh sploh še ni. Upale smo, da megla, ki je bila napovedana za obmorske kraje, ne bo segla daleč v notranjost. A bolj kot smo se bližale Buzetu, bolj je bila gosta in temna. Tik pred mestom se je iz nje že pošteno cedilo. Pot sedmih slapov v mokrem vremenu ne bi bila nič prijetna. Zato se kar hitro odločimo in tik pred mestom zavijemo proti železniški postaji. Ker tudi tu še ne dosežemo sonca, se zapeljemo v vas Brest, kjer parkiramo prav na koncu vasi. Pričnemo v soncu, a še preden dospemo do planinskega doma, nas doseže megla.


Kar z nami in za nami hodi

in se nas drži tudi, ko dospemo na vrh Žbevnica, 1014m.

A vendar veselje ob doseženem vrhu ni nič manjše kot če so razgledi razkošni.

Nadaljevanje ni nič drugačno. Tukajšnji markacisti gotovo dobro poznajo vse vremenske muhe teh koncev, saj so oznake dobro vidne kljub mestoma gosti megli.

In ker se ne oziramo naokrog in ne vzdihujemo zavoljo razkošnih razgledov, kar prehitro dosežemo drugi vrh Muzari, 985m.

In tretjega, Špičasti vrh, 957m.

Tudi tu najdemo srečo😊 v drobnih stvareh in lepih rečeh.


Sonce in megla za nami rišeta zasanjane prizore.


Pred nami je na sedlu Nadglavinjak kažipot, od katerega imamo le še 10 min do četrtega vrha. Golič 889m. Za nami sta že dve debeli uri hoje. Kratek počitek in okrepčilo se priležeta. Sonce doda k počitku in malici nekaj sončnih žarkov. Megla se dvigne toliko, da zagledamo ves greben od Slavnika do Ostriča.

Po postanku se vrnemo do sedla, od koder se usmerimo proti naslednjemu vrhu. Med travami odkrijemo nekaj barvitosti,


pokukamo v jamo z enakim imenom kot je sedlo nad njo, Nadglavinjak.

Pred meglo so se še živali skrile, a ne prav vse😃


Napredujemo po lepem kolovozu

in brez hitenja osvojimo še peti vrh, Kavčič, 879m.


Z balkona tik pod vrhom zremo v dolino, kjer se ne vidi nič. Me vidimo vsaj nekaj malega 😀pred seboj. Spustimo se proti V in se po kolovozu, ki je vsekan skozi skalo, spustimo pod ostenje Kavčiča.





Pod steno in v steni se dogaja😊....




V nadaljevanju sledimo kažipotu proti planinski koči, nato skrenemo na kolovoz, ki nas pripelje nazaj na izhodišče. Pogledamo nazaj na poslednji vrh,

se sprehodimo skozi vas




in pri avtih ugotovimo, da smo si naredile en prav lep in zanimiv dan.😊




sreda, 26. april 2023

Spet v Istro: Čičarija

V teh prazničnih dneh, ko se obeta lepo vreme, se bodo množice ljudi napotile novim krajem in dogodivščinam naproti. Le kje poiskati samotne stezice? V Čičariji je še nekaj vrhov, ki jih želim obiskati in glede na nizke temperature bodo kar prijazen cilj. Pozno greva od doma, na izhodišču v vasi Brest sva že skoraj popoldan. Po lepi, mestoma kar strmi poti sva hitro na vrhu Žbevnice, 1014m.





Pot nama zaljšajo le redke rožice. Kot da bi narava še čakala z razcvetom pomladi.



Črni oblaki se zbirajo nad Snežnikom in Učko, zato kar pohitiva na naslednji, Špičasti vrh, 957 m.



Neoznačena pot naju vodi čez lepe travnike do kolovoza, za katerega so pot usekali v skalo.

Znajdeva se na prelepi livadi, nad katero kraljuje visoka slikovita stena. 


Spustiva se le nekaj korakov po kolovozu, nato naju premami prelepa livada.


Preko nje in čez travnike do kolovoza, ki naju pripelje nazaj na izhodišče. Poklepetava z domačinom, lovcem, ki Slovenijo dobro pozna. Sedaj veselje in zdravje išče v naravi. Nazdravimo z domačim encijanom.



Naslednji dan se zapeljeva v Račjo vas. 

Odpraviva se po poti, ki naju najprej pripelje do jame Sv. Jelena.



Dolgo in zlagoma se vzpenjava do Gomile, 1027m.


Tudi tod rožice še čakajo na toplo sonce. V načrtu imava še obisk Orljaka preko vrha Močvil. Spustiva se do razcepa in lepa neoznačena stezica naju pripelje na sedlo.

Najdeva redke stare markacije, a poti ni. Prebijava se čez balvane, podrta drevesa in doseževa neizrazit vrh. Močvil, 1060m.


Pri spustu nekaj časa lepo lovim stezico, nato pa naju neprehodna podrast povsem oddalji od grebena. Smer le slutiva in vztrajava pri njej kolikor dopušča teren. In kar naenkrat se znajdeva pred velikim kamnitim možicem.

A pot naprej spet izgine v goščavi in še nekaj časa traja, da prideva do gozdne ceste, kjer so kažipoti. Orljak bo počakal do prihodnjič, skleneva. Do avta je le še nekaj minut, a sonce se že poslavlja.












Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...