Napoveduje se slabo vreme in odločno obrneva proti domu. A za kakšno poldnevno turo spotoma bo še vzdržalo. Mudi se nama ne preveč, kar težko se ločiva od teh lepih krajev. Lepa pobočja kar sama vabijo.
Čez Solkpass se spustiva v Murau. Nad njim se dviguje bivše smučišče, sedaj raj za pohodnike in izjemen razglednik. Ob jasnem vremenu se vidi vse do Triglava, Ojstrice, Olševe... Od prijazne MurauerHutte
po lepi trasi bivše sedežnice
z vedno širšimi razgledi
prehodiva ves greben od V proti Z
in prispeva do kapele tik pod vrhom
Frauenalpe, 1997m.
Posediva v zavetju pod spomenskim obeležjem ponesrečenim v gorah.
Spustiva se na drugo stran in prečno pod vršnim grebenom
doseževa izhodišče.
Popoldanski čas izkoristim za pregled vremenskih napovedi in zemljevidov. Zjutraj sva zgodaj pokonci, zapeljeva se v Turrach in se vrtiva okrog izhodišča za Geiger in Kilnprein.
A se mu zavoljo prepovedi vožnje ne moreva dovolj visoko približati, zato se odločiva za rezervni cilj. Nadaljujeva v Turracher Hohe, s parkirišča nedolgo nadaljujeva ob potoku, preko brvi in po makadamski cesti ter kmalu na lepo gozdno pot.
ki naju pripelje do planine z lovsko kočo.
Še podoba na križu je iz rogov. Pot nad planino po makadamski cesti nama popestrijo pobočja, ki so vsa rdeča od gozdnih jagod.
In spet strmo skozi gozd in na planine, kjer se vidi, da gospodari veter. Skope s travo in cvetlicami.
Zmeren vzpon do Rapitz sedla, 2088m in spet strmo navzgor. Ker se nama zdi Eisenhut še strašansko daleč, se vzpneva kar na Strassburgerspitze, 2404m.
Sestopiva po grebenu, koder pelje tudi zgornja pot na Eisenhut, a na sedlu vseeno obrneva proti dolini.
Tudi prihodnji dan se vreme še kar nekako drži in tik pred prihodom v Slovenijo zavijeva še v Tschepaschlucht. Moč vode so izkoristili za malo elektrarno, sotesko pa opremili za obiskovalce.
Lepo vreme je držalo le še ta dan, naslednje jutro je bilo deževno. In prileže se biti doma.
