Prikaz objav z oznako Škofjeloško in cerkniško hribovje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Škofjeloško in cerkniško hribovje. Pokaži vse objave

sobota, 14. januar 2023

Pot skozi Zalo

Škofjeloških in cerkljanskih koncev ne poznam prav dobro. Kolikorkrat pa sem jih obiskala, sem bila vselej navdušena nad razglednostjo. In neobljudenostjo, če se ne odločimo ravno za najbolj znane cilje. Zato zadnje čase večkrat zaidem v te konce. Tokrat si izberem kar tematsko pot, ki me popelje skozi gozdove in kraje, ki jih opisuje I. Tavčar v knjigi V Zali. Ob poti je nekaj informativnih tabel, ki mi osvežijo spomin na knjigo in izvem še veliko drugih zanimivih podatkov in zgodb.

Pričnem pri kmetiji Bukovec, od koder je čudovit razgled na Julijce.

Kar hitro s ceste zavijem proti Domu v Zali. Razgledi se ponovijo. Kar od doma nadaljujem po slemenski poti, ki me pripelje do razgledov na drugo stran, proti Primorski.



Mimo vpisne skrinjice nadaljujem do Golnega vrha, 962 m, od koder lahko pokukam tudi proti Karavankam.


In proti Ljubljani pod morjem megle.

Vrnem se do vpisnih skrinjic in od tam poiščem nadaljevanje poti skozi Zalo. 



Dosežem najvišjo točko Zale in se spuščam po potkah, kolovozih in gozdnih cestah do jase z igrali. 



Tu se pot sreča z Medvedkovo potjo in del trase poteka skupaj. Malo pod jaso bi se močno ustrašila, če ne bi prebrala opisa poti. 


Odhitim naprej, razgledom in soncu naproti in najdem osončen kotiček za počitek.


Nadaljujem po poti z razgledi proti škofjeloškim hribom in Julijcem.

Nanje lahko pokukam tudi skozi veliko srce.




Spustim se do najnižje točke poti in zavijem ob slikoviti strugi Zale navzgor.


Le v kakšno strmino so tu postavili kozolce?
Prečkam Zalo, ki me nagovori.

Vzpenjam se po asfaltni cesti. Kjer se le ponudi možnost, hodim po svoje, da se izognem cesti. Razgledno pa je vselej, ko se obrnem.


Kmalu dosežem sleme, na katerem so bunkerji Rupnikove linije.



Sprehajam se po slemenu. Leska že cveti. Dosežem vetrnico na Žirovskem vrhu Sv. Urbana, 890 m. Nadaljujem proti Lovski koči na Javorču, 901m.



Po isti cesti se vrnem do razcepa in po asfaltu do izhodišča po 5 urah prijetne hoje.










nedelja, 27. marec 2022

Od cerkve do cerkve

Škofjeloško hribovje mi je malo poznano in že nekaj časa imam namen, da ga bolje spoznam. Okoliščine so takšne, da bo sedaj ravno pravi čas za spoznavanje. Izberem kar prvi greben zahodno od Polhograjcev. Ta pridni začnejo to pot že v Puštalu, midva pa se zapeljeva do sv. Andreja.


Takoj naju pozdravi preproga žafranov, krasni razgledi in klopca za cerkvijo, na kateri kar nekaj časa posediva.


Končno se le odpraviva po nedvoumno označenem kolovozu.



Razgledi se širijo, preproge žafranov so vedno večje, bolj goste, slikovite.



Pred nama je na vzpetini že današnji cilj. Vsaj tako misliva, ko se začneva vzpenjati.



Sv. Ožbolt, 859m. Širni razgledi se s škofjeloške strani razširijo še na polhograjce. Okrog je polno zapeljivih klopc, ki nama ponudijo počitek, okrepčilo, uživanje, razmislek... A tam izza dreves na levi kuka mala bela cerkvica in do nje  bi lahko prišla po zapeljivo osončenih in razcvetenih travnikih, pobočjih, grebenčkih... Nič se ne sprašujeva, le nadaljujeva, časa je še dovolj.






Malo po svoje in nekaj po označenih poteh prispeva sprva do kapelice in po kratkem vzponu do cerkve sv. Jedrti. Odpirajo se tudi razgledi na kamniške.





Tu ni klopc, je pa obzidje ravno pripravno za počitek, sončenje, meditiranje... A ura teče in povratek sva si zamislila krožno, le pot je treba še najti. Malo se loviva, saj se pred nama odpirajo nove grape, vodotoki, potem pa le najdeva pot po lepih travnikih nazaj do sv. Ožbolta.




Še pozdrav kamniškim in spust po poti vzpona do izhodišča. 


Pri spustu sem zelo počasna, noga je utrujena. Ves čas se sprašujem ali je bilo pametno. Verjetno ne, a bilo je tako lepo, da se temu in takim potepanjem preprosto ne morem upreti.




 



Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...