Prikaz objav z oznako Dolomiti. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Dolomiti. Pokaži vse objave

petek, 13. junij 2025

Lago di Carezza/Karersee in Punta delle Selle

Podala sem se na Južno Tirolsko v dolino Val Venosta, da bi kolesarila ob reki Adige /Etsch.  S Passo Resia /Reschenpass, 1507 m, kjer reka izvira, kolesarim ob reki navzdol in že proti 1000 mnv postane (pre)vroče Potepanja po gorah in dolinah: Južna Tirolska s kolesom in peš: Lago di Resia in Lago della Muta . 

Odpeljem se na S stran prelaza in poskusim temperature tam, a popoldan je bolje na koncu doline Vallelunga Potepanja po gorah in dolinah: Južna Tirolska s kolesom in peš: ob reki Inn in Vallelunga.  

Zjutraj s kolesom obiščem še nekaj srednjeveških vasic in se pred vročino skrijem v visoke gore na koncu doline Martell Potepanja po gorah in dolinah: Južna Tirolska: kolesarski krog po srednjeveških vasicah in dolina Martell

Sklenem, da se ob reko Adigo vrnem, ko se temperature umirijo in se podam na pot proti domu. Na dolgi poti se ustavim pri jezeru Carezza /Karersee. Jutro je moj zaveznik, temperature so še prijetne, drena še ni. Že s parkirišča je scena nepozabna.

Ogledam si informativne table in se odločim za krožno pot. Stopim preko ceste in pred menoj je slika, ki mi vzame dih.

Lago di Carezza/Karersee, 1550m. Obhodim ga po S in Z strani, nato nadaljujem po makadamski cesti in gozdni poti proti srednjemu jezeru.


Krožna pot se dvigne visoko nad njim in kmalu sem v naselju Carezza/Karersee.  Po lepih travnikih z osupljivimi razgledi se krožno vrnem do avta.



Ob lepih razgledih sem spregledala ceno parkiranja in ko plačam 9 eur za dobri dve uri, mi postane vroče😐😳😰

Nadaljujem na prelaz San Pellegrino. Parkirišča, ki niso povsem na prelazu, so brezplačna😀. Parkiram nasproti izhodišča ture in že sem sredi cvetočih travnikov.





Za razglede ne najdem besed, so preprosto čudoviti.







Ves čas sem pod nadzorom. 😊

Kar prehitro sem na sedlu Selle pod kočo Bergvagabunden, 2529m. Počutim se kot doma😃.

Nadaljujem po grebenu, ki postaja vse bolj ozek

in kmalu stopim na vrh Punta delle Selle, 2593 m.


Za nadaljevanje se ne odločim, greben je še bolj oster in razgiban, do naslednjega vrha je vsaj pol ure, jaz sem pa tudi že precej hodila danes. 

Usedem se in uživam. Poslušam razigrane svizce, ki se igrajo na zaplati snega pod vrhom, a v objektiv mi jih ne uspe ujeti. So hitrejši kot ptica, ki jih prav tako opazuje.

Kar težko se odločim za sestop, a ura že priganja. Med sestopom me do solz nasmejijo svizci, ki se igraje preganjajo in hihitajo po travnikih.

Nekateri med njimi nočejo imeti opravka z mano.😂

Razgledi, rožice, rožice, razgledi, ...

in hitro sem na izhodišču. Razigrana kot svizci, radostna kot otrok in hvaležna za prečudovite dni in poti.






ponedeljek, 9. junij 2025

Južna Tirolska s kolesom in peš: Fie alo Sciliar in Mt. Pez

Adiga je druga najdaljša reka v Italiji, izvira na nadmorski višini 1550 m  pod prelazom Resia, kjer je meja Italije z Avstrijo in tromeja Italija, Švica, Avstrija. Kratek čas teče proti jugu, nato se njen tok usmeri povsem proti vzhodu po dolini Venosta do Merana, kjer se spet usmeri na jug. Teče mimo Bolzana, Trenta in Verone po dolini Lagarina in se pri Chioggi, kjer sem se potepala pozimi, izlije v Jadransko morje.

Na kar dolgo pot sem se odpravila z namenom kolesariti ob reki Adigi. Pot do tja pravzaprav niti ni zelo dolga, le dolgo traja ne glede na to, katero možnost izbereš. Potovala sem preko Lienza in tam nekje pri Brixnu/Bressanone sem si zaželela postanka. Zavijem na cesto, ki me odpelje visoko nad dolino do jezer Fie. Obhodim tri jezera, posedim in občudujem odseve gora v jezerih.





In se zamislim, da bi bila prav nespametna, če ne bi pokukala malo višje. Zjutraj se namenim, samo do prve razgledne planine, se prepričujem. Malga Tuff.

In tako lepo sveže je, vse zeleno, dehteče, umirjeno, poti tako lepo urejene... samo še malo, naslednja planina je razgledna še bolj.



Pa toliko klopc je ob poti, kar vabijo.

Pot se pošteno pokonci postavi in me zvabi še naprej.


Grušč na tleh zamenja lesena ali tlakovana podlaga, ki me varno pripelje skozi sotesko Sciliar. Pod menoj in ob meni buči voda.




Po 1,5 km slikovite poti Sentiero dei tronchi stopim na planino Sessel, kjer gospodarijo pravi umetniki.


Od številnih možnih poti se odločim za nadaljevanje proti koči Bolzano. 
Pot prijetno vijuga in kaj kmalu sem na prostranih pobočjih masiva Schlern. Razgledi so kljub slabi vidljivosti dih jemajoči.



Kar lebdim in že sem mimo koče Bolzano in na vrhu. Monte Pez, 2568m.





Privoščim si okrepčilo, ki pa je skromno, saj sem vzela s seboj malice le za kratek sprehod. Koča je odprta in ponudi lačnim in žejnim pošteno okrepčilo😀. Spustim se do cerkvice sv. Kancijana in nadaljujem z občudovanjem razgledov.





Ob robu planote se vrnem na isto pot, po kateri sem se vzpela.





Pot pravzaprav nikdar ni ista, saj hodimo po njej ob različnem času in marsikaj se lahko spremeni. Tudi mi in naše razpoloženje. Voda sedaj še močneje buči, ob poti so nove podobe in nove klopce.





In kar kmalu sem spet na planini Tuff. Jutri pa res nadaljujem načrtovano pot😀.















Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...