Turni smuki letošnje zime

Letošnja zima je nenavadna, še bolj kot pretekle. Skopa s snegom, bogata z vetrom, menjavajo se topla in mrzla obdobja. Razmeram, posebej v visokogorju, je težko, a zanimivo slediti. Želim izključiti tveganja v največji možni meri, poiskati jasno nebo in prijazno podlago za smuk. 15 se jih je nabralo v letošnji zimi in vsakič je bilo doživetje prelepo. 

Zadostna količina snega je zapadla že decembra. Ujamem odlične razmere na vrhovih nad Sorico še preden poženejo smučarske naprave in naredim prve podpise te zime v sneg.

Tudi na Voglu žičničarji še čakajo na več snega, ko sredi decembra zarišem svoje sledi v pobočja tamkajšnjih prog.

Novega snega ni, lepo, a mrzlo vreme vztraja. Da malo utrdimo noge in jih pripravimo na turno smuko, se odpravimo na Sella Neveo, S Prevale potegnem sama do Sedla pod Prestreljenikom. Ker je tako krasen dan in sneg, odsmučam do naprav na naši strani, ki počivajo. V kratkih rokavih se vrnem na Sedlo, v senco na italijanski strani odsmučam v puhovki.

Pa še na sever skočim pred novim letom in ujamem čudovit dan v Nockbergih. Iz Innerkremsa na južna pobočja, kjer sonce malo zmehča trdo podlago. Razgled občudujem kar z dveh vrhov: Gaipa- in Zechnerhohe. Resda so vršnja pobočja spihana skoraj do golega, a veter je veliko snega spravil malo nižje, da bo zima dolgo trajala😊.

Na prvi letošnji dan se odpravimo v Nizke ture. Po lepo zasneženih pobočjih v močnem vetru osvojimo povsem spihan vrh Aignerhohe, 2104m. Smuka je odlična.

Ker dobre razmere vlečejo, kar hitro smuknem v idilično dolino Bodental na severni strani Karavank. Smuči grejo na noge pri avtu in jih do vrha ne snamem. Kosmatica, 1659m je očarljiv vrh, ki postreže s krasnimi razgledi na severna ostenja in z odlično smuko.

Obisk na Koroškem izoristim in se s smučmi podam na širna pobočja Svinčne planine (Saualpe). Na najvišjem vrhu Ladingerspitz, 2079m, so razgledi vse in daleč naokrog. Razmere so zeloooo zimske.

Z večjo družbo se odpravim na vrh, ki ga že dolgo opazujem iz doline. Mirnock, 2110m. Dobre razmere ujamemo le še za rep. Smuka, razgledi in družba so nepozabni.

 

Da okus po dobrem vzdržujeva, se odpraviva s prijateljico iz Sv. Duha na Dobrač. Zaradi močnih sunkov vetra se za spust urediva pri leseni uti na izravnavi 20 min. pod vrhom. Nepozabne razglede in dobro smuko doživiva brez slabega spomina na neprijetne sunke vetra.

Še en lep dan me ponovno zvabi na Sedlo pod Prestreljenikom. Narava je tam res izjemno lepa. Morje, nižine in visoke gore se ponujajo na ogled.

Dobrač mi je ljub, kar nekako domače se že počutim tam. In ko ne vem kam, jo mahnem na Dobrač. No, če so dobre razmere seveda😊. Smuka z izhodišča v dolini ni več možna. Zapeljem se na parkirišče 8, kjer pri avtu stopim na smuči. Malo po svoje, nato na ratrakirano pot in po njej do vrha. Tam nahranim ptice in sebe. Z vrha smučam vse dokler je sneg dober za smuko. Tam nadenem pse in se vzpnem do avta.

Ustavim se še na parkirišču št. 4 in se sprehodim do panoramske terase, ki so jo zgradili nad ostenjem, od koder je l.1384  v dolino zgrmelo 150 mio kubičnih metrov grušča in zasulo 17 vasi.

Kar hitro spet smuči v avto in v Nockberge, to pot na Schonfeld in na Grosse Konigstuhl, 2336m. Dolina je prečudovito zalita, tudi nad sedlom ni slabo. Za smuko pa naravnost odlično. Kar prehitro je konec, zato se sprehodim še proti Matehanshohe, koder pa je sonce že močno ojužilo podlago.

Poleti smo se povzpeli na Falkert po pravi ferati, pod njim je idilična dolinica, ki obeta lepo turno smuko. Začnem na planini Heidi ob jezeru Falkertsee. Sprva po sankaški progi, potem po sledi do sedla. Marsikje so pobočja spihana do golega, nad sedlom pa je visok zid napihanega snega. Zagrizem v večjo strmino, kjer ni opasti. S sedla najprej levo na Rodresnock, 2310m. Odsmučam nazaj do sedla, vprežem kužke in po tanki sledi snega pod vrhom Falkerta na njegova S pobočja, ki so kar lepo zalita. Z vrha, 2308m, smučam po S pobočjih navzdol do stika s smučarsko progo in po njej do avta. Ne vem, kdaj je lepše, v kopnem ali pozimi.

Da mi dobre razmere ne uidejo, skočim še na Peitlernock, 2244m. Vzpon začnem in končam na smučeh pri avtu. Smučam na drugo stran kot sem se vzpela in ujamem pravo spomladansko smuko.

O ugodnih razmerah poročajo iz domačih hribov in odpravimo se na Rodico prek Vogla. Za spust na planino Suha v spodnjem delu so že potrebne akrobatske veščine, vzpon čez Zadnjo Suho je prav ugoden in uživaški. Ko pokukamo prek grebena proti morju, pa občutimo močne sunke vetra. Sama napredujem proti vrhu kar po grebenu, ki kmalu postane ves v led odet in si pomagam s srenači. Veter me kar prestavlja, zato se na sedlu 60 v.m.pod vrhom odločim in pripravim za spust. Spust v konto je odličen, pobočje je ravno prav nagnjeno proti soncu in zaščiteno pred vetrom. Po dolinici se vzpnem nazaj na greben in odsmučam po poti vzpona skozi Zadnjo Suho do Lovskega doma nad planino Suha. Spet nataknem pse in se v vročini in ob vrtinčenju vetra skupaj vzpnemo na sedlo pod Šijo in po smučišču do zgornje postaje gondole lovimo zadnje vožnje z žičnicami. Prekrasen materinski dan smo si pričarale.

Po dolinah zdaj dežuje, v gorah pa naj kar sneži, da nas spomladanska smuka razveseli😊.