četrtek, 22. julij 2021

Nocki, Nizke ture in še kaj...

Ko sem pred leti kolesarila ob reki Enns in občudovala gore, ki so se dvigale mogočno nad dolino proti S in J, sem si rekla, da v te konce zagotovo še pridem in pokukam v te doline in na te mogočne gore. Dvakrat doslej sem jih le na kratko obiskala, enkrat proti S okrog in v zaledje Dachsteina in drugič proti J v eno izmed številnih dolin, ki se zarežejo globoko med gorami. S planine z več kot 100 vodnimi izviri sem se vzpela do jezera, sredi katerega je otok, a ker je bil moj cilj vrhovi nad njim, sem ga gledala le od zgoraj. To pot pa sem imela časa več, obiskala sva nekaj dolin, veliko planin, številna jezera in nekaj vrhov.

Ker je bilo treba na poti pretegniti noge, sva se s ceste, ki pelje čez Nockberge, povzpela na Grunleitennock, 2160m s planine Zechneralm. Pozimi sem ga spoznala z druge strani, ko sem se nanj povzpela iz Innerkremsa s smučmi. Sedaj pa je pravi cvetlični paradiž. 







Na planino se vrneva po drugi poti krožno in ravno še ujameva krasen sončni zahod z najvišje točke te ceste.



Prihodnji dan je vreme zelo spremenljivo. Sonce in dež se hitro izmenjavata in nikamor se nama ne mudi. Ustaviva se v Mauthenrdorfu, da dava vremenu priložnost, da se odloči. Do mesta se sprehodiva po pešpoti iz parkirišča pod vlečnicami za Grosseck-Speiereck.


Grad le obhodiva in se sprehodiva skozi slikovito središče tega mesteca z bogato zgodovino. Pročelja velikih stavb so ozaljšana s slikami, rožami, znamenji, sončnimi urami...








Vreme se izboljšuje in nadaljujeva do Obertauerna. Tu v kopnem še nisem bila. Ker spet grozijo temni oblaki, se sprehodiva nad Obertauernom preko smučišč, številnih poti in poveževa tri jezera v krožno razgledno pot.






Naslednje jutro je jasno, mrzlo. Hitiva, da bi čimprej dospela do doline reke Enns, pa naju kmalu za Obertaurnom povabi kažipot k Janezovemu slapu. In postanka nama ni žal. Čudovit slap, visok prek 60 metrov. Pot je speljana za njim in strme stopnice naju popeljejo vse do previsne pregrade, odkoder bučno pada v dolino.




Nameniva se že naprej proti Radstatu, pa se nebo povsem zjasni in povsem enostavna je odločitev, da greva v planine, saj sva končno dospela do Nizkih tur! Z avtom se zapeljeva po plačljivi cesti na planino Reiteralm, 1700 m visoko. Na planini je skoraj več kolesarjev kot planincev. Pripeljejo se z žičnico, čemur sledi zares dooolg spust v dolino po urejenih kolesarskih stezah. Strmo se vzpneva na Gasselhohe, 2001 m.



Kar težko se je osredotočiti na hojo, saj so razgledi, predvsem na mogočno pogorje Dachsteina na drugi strani doline, dih jemajoči. Z zelo obiskanega vrha nadaljujeva po gorskem hrbtu, ki se na koncu vzpne na vrh Rippeteck, 2128m.





Razgledi vse bolj segajo v dalj in širino. Obiska pa je že manj. Spustiva se v sedlo in se vzpneva še na tretji vrh, Schober, 2133m, kjer je v zgornjem delu potrebno nekaj metrov poprijeti za skalo. Na vrhu sva povsem sama. Zadrživa se (pre)dolgo, saj zamudiva odsev s soncem obsijanega Dachsteina v znanem Spiegelsee.



Naslednji dan se nama Schladminške ture predstavijo v vsej svoji lepoti in razsežnosti. Začneva v Obertalu, na izhodišču knapovske poti v Hopfriesenu, 1063 m. 



Po sledovih rudarjev niklja se ob Giglachbachu dvigujeva zdaj strmo, pa spet malo manj strmo.

Razgledov naokrog ni, zato pa nama popestrijo pot rožice, jagode, borovnice in še kaj...





Visoko gori v steni uzreva izsekan trikotnik in v njem križ - Knapovski križ.



Pot se uravna, stopiva na planino, hodiva med številnimi potočki z razgledom na Staierische in Lungauer Kalk spitze.



Iz nekdanjega bivališča knapov zdaj kuka drug obraz.

Prispeva do spodnjega Giglachseeja, 1921m, tistega z otočkom.  Pospraviva malico, prezračiva in ohladiva pregrete noge. 

Spust v dolino začneva z vzponom na sedlo 2046m,  


nato pa po zelo razgledni poti, ki gre malo gori malo doli, obhodiva Murspitzen in doseževa sedlo pod njimi, od koder se odpre pogled strmo navzdol na Duissitzkarsee. Spust je strm, a steza speljana prijazno.



Pod planino pri jezeru nadaljujeva s spustom kar po gozdni in makadamski cesti. Za zaključek nama v veselje in vzpodbudo pozvanjajo zvončki na vodnih mlinčkih.








Ni komentarjev:

Objavite komentar

S kolesom ob Blatnem jezeru

Pred dvemi leti sem se spomladi odpravila s kolesom na Gradiščansko in ob Nežiderskem jezeru naredila nekaj prekrasnih tur.  https://gorajem...