petek, 26. maj 2023

Morje, o morje... Pakoštane, Biograd, Vransko jezero

Naslednji dan se preseliva v Pakoštane. Prvi dan osedlava kolo le toliko, da si ogledava in raziščeva prijetno mestece in njegovo okolico. Sončni zahod malce zamudiva.



Zjutraj se najprej odpraviva v mesto, založiva s sadjem s tržnice, nato pa v smeri proti Biogradu. Najprej zgrešim kolesarsko pot in se znajdeva v prelepem zalivu Pilatuša. 

Po kolovozu doseževa kolesarsko stezo, ki preko hriba doseže Biograd na moru. Na vrhu hriba srečava Nemca na kolesu, kratko z njim poklepetava. V preteklih 12 dneh se je pripeljal s kolesom iz Nemčije, cca 1500km in nadaljuje naprej do Istanbula. Čaka ga še cca 1700 km vožnje. Zaželiva mu srečno pot. Midva kar nadaljujeva do Filip Jakova, si tam poiščeva senco in uživava v vonjavah cvetočih grmov. 

Nadaljujeva še do vasi Turanj, spet poiščeva gosto senco in čakava, da mine vroči del dneva. Jaz se ohladim v ne preveč toplem morju. 

Da ne čakava predolgo, nama pridejo na pomoč oblaki. Po isti poti do Biograda in skozi center mesta, ki je v nasprotju z doslej videnim prav mondeno letovišče.


Ker se nebo močno pooblači, kar pohitiva proti "domu". 


Naslednje jutro prečiva Jadransko magistralo in že z vrha ugledava veliko Vransko jezero. Zapeljeva se do zaliva, iz katerega v glavni sezoni vozi ladjica.

Nadaljujeva do vhoda v Ornitološki rezervat in se sprehodiva po lesenih poteh. Ptice so se v glavnem že poskrile pred burjo in opoldansko vročino.




Nadaljujeva do vasi Vrana, si ogledava dvorec Maškovića Han, razvaline starega gradu in izvir Pećina.





Vročina naju že skoraj odvrne od nadaljevanja poti, pa nama spet pridejo na pomoč oblaki. Nadaljujeva proti razgledišču Kamenjak nad Vranskim jezerom. Vmes se nekajkrat pred soncem skrijeva v senco. 

Vzpon na Kamenjak je kar strm. Ob cesti kameni križev pot, na vrhu cerkvica in...


razgledi na vse strani. 


Nebo postaja vse bolj črno, strmi vzpon sedaj postane hitri spust. Ujame naju manjša ploha, posediva v zavetju nasproti gostilne, kjer si kupiva fige in mandeljne. Mmhhm, kako so slastne... Tudi v nadaljevanju se cesta vseskozi spušča, zato sva hitro v Vrani. Ogledava si še cerkev sv. Nediljice, ki jo obkroža krasen park s številnimi kipi. 



Le še 5 km ravne ceste in kratek vzpon do domačega kampa. Tu je pošteno deževalo in česar nisva pospravila, ožemava in sušiva.









Ni komentarjev:

Objavite komentar

S kolesom ob Blatnem jezeru

Pred dvemi leti sem se spomladi odpravila s kolesom na Gradiščansko in ob Nežiderskem jezeru naredila nekaj prekrasnih tur.  https://gorajem...