S kolesom ob rekah Stella in Tilment

Večkrat, predvsem v hladnih mesecih, rada obiščem tržaški zaliv. Tudi do izliva reke Soče, do Gradeža in Ogleja, Palmanove in Strassolda, Clauiana in Aiella me je že odneslo. A tam naprej so še zalivi, kjer diši po morju in pinijah, kjer so vasice in mesta starega veka, kamor se izlivajo reke, ki izvirajo pod karnijskimi alpami, ... In to pot skočim malo dlje kot doslej. 

Začnem ob izlivu reke Tilment v morje. Tilment izvira na višini 1195 m blizu prelaza Mauria v Lorenzago di Cadore in se izliva v morje med Lignano in Bibione. Tam, kjer se reke izlijejo v morje, so kraji s posebno energijo. Vsaj meni se tako zdi. 

Ta dan je reka mogočna, korito polno do roba in zvečer še čez. S seboj nosi drevesa, ki jih je ujma preteklega dne podrla v njeni bližini. Želela sem začeti kolesarjenje tako, da bi se s splavom zapeljala prek ustja na drugo stran, a zaradi narasle reke splav ne vozi. Tako zajaham kolo in se odpeljem v nasprotno stran. Sprva po Hemingwayevem parku (Hemingway je večkrat obiskal to pokrajino), do konca sipin in prvih plaž, nato pa se razgledi na morsko stran za nekaj časa končajo.

Če želim videti morje, bi morala plačati vstopnino na plažo. Zato skozi betonsko džunglo hitro poganjam in dospem do prijetnega sprehajališča, kjer so vsaj razgledi še zastonj.

Še mimo marine

in sem na kolesarski poti, ki poteka po nasipu nad laguno.

Ustavim se na razglednem pomolu. Če bi bilo jasno nebo in dobra vidljivost, naj bi se videli Julijci, Karnijci, Dolomiti in še kaj...

Tako pa opazujem "le" mirno morje znotraj lagune, pisane oblake nad njo in njene prebivalce.

Pripeljem v Bevazzano, kjer prečkam Tilment čez most in se zapeljem še po drugem delu polotoka, kjer je turistično mesto Bibione, le da povsem drugačne vrste. Med mnogimi turističnimi objekti so čudovite skupine pinij, plaža je prosto dostopna in na delu plaže je lepo speljana pot svetilnika.

Svetilnik je bil zgrajen v začetku 20. stoletja, leta 1917 bombardiran, a kmalu zatem obnovljen.

Veter je močan in visoki valovi se zaganjajo v valobrane. Je pa to raj za surferje in njim podobne korenjake 😊.

Čaka me le še zložna vožnja skozi čudovite pinijeve drevorede, ob morju in reki, čez travnike in polja nazaj do avta.

Prihodnji dan začnem v prijetnem mestecu Pallazolo di Stella, ki leži ob reki Stellla. Mesto ima bogato zgodovino, v kateri je tudi reka odigrala pomembno vlogo. Ob njenem desnem nabrežju si želim prikolesariti do njenega izliva v morje. Zakrožim po mestu, nato pa čez makova polja do naslednje vasice

čez žitna polja in mimo vinogradov do še ene naslednje vasi

in skozi drevored pinij do cerkve Marije Snežne ob reki.

Nato dolgo kolesarim po makadamu ob visokih nasipih, za katerimi se skriva reka. In nato se mi odpre razgled na laguno, v katero se izliva reka Stella.

Tam preko lagune je betonski zabaviščni park. Po makadamski cesti ob razgibani obali lagune, 

mimo kanalov in čez polja 

dospem do vasi Pertegada, kjer prečkam glavno cesto in se pripeljem na levo nabrežje reke Tilment. Ob njej se po kolesarski stezi, ki je v pretežni meri speljana po nasipih visoko nad kraji in polji, 

pripeljem v Latisano. Zakrožim po malem mestecu

in najdem smer, ki me spet čez polja pelje proti avtu.

A ker je dneva in moči še kar nekaj ostalo, kar podaljšam proti mestecu Marano.

Srednjeveško mestece ob laguni je tako prikupno, da ga prekolesarim podolgem in počez, si privoščim izjemno okusen sladoled, posedim na klopci ob laguni in se kar pozno vrnem do avta. 

Tretji dan se vreme kislo drži in ker sem pretekli dan naredila kar dve turi na en dan in se naužila sonca in lepih razgledov, se namerim proti domu. A tam okrog Postojne se nebo prične jasniti. Zavijem v Slovensko vas in naredim en lep kolesarski krog še po domačih poljih in logih tam pod Sv. Trojico.

Krog nadaljujem pod Malim Okrogležem, kjer se malo poguncam in opazujem ponosno mamo s tremi telički.

Krog zaključim sredi Petelinjskega "jezera", ki je sedaj prelep pašnik in cvetlični travnik.