Da prave zime ni, vemo že vsi. In ker je morje bližje kot zasneženi bregovi za turno smuko, se razveselim povabila na plezanje v skali. V nedeljo se zapeljemo v Glinščico in v toplih stenah pod traso bivše železnice splezamo nekaj lepih smeri.
Sv. Marija na Pečeh na nasprotni strani doline je ves dan v senci.
Nebo nad dolino se popoldan pooblači,
a pred večerom spet povsem zjasni.
Ujamem čudovit sončni zahod.
Ker je napovedano lepo vreme, plezalni dan raztegnem v nekaj prelepih dni v zaledju italijanskega primorja. Te kraje rada obiščem, preden jih pričnejo oblegati številni turisti in komarji
Namenim se ogledati Cordovado, srednjeveško vasico, ki je v naboru najlepših vasi v Italiji. Na majhni površini se za obzidjem stiskajo tri cerkve in dve palači ter svetišče. V smeri proti sosednji vasi so na ogled še tri palače.
Navdih v teh krajih sta za ustvarjanje dobila pisatelja Ippolito Nievo in PierPaolo Pasolini, Imenitne stavbe si lahko ogledujem le od zunaj, turistična sezona se še ni začela.
V bližini se nahaja še ena iz nabora najlepših vasi, Sesto al Reghena. Majhna vasica, v kateri se je ustavil čas. Po urejenih poteh obhodim benediktinski samostan
in ujamem še nekaj utrinkov
ter odhitim naprej v
Treviso. Mesto ima bogato zgodovino, mestne pravice so dobili leta 89 pred Kristusom, univerzo so imeli že v srednjem veku, bili so pod benečansko, francosko in avstrijsko oblastjo. Leži ob reki Sili, ki velja za najdaljšo kraško reko v Evropi. Ob njej so bili številni mlini, v mestu Treviso kar 61, od katerih ne deluje več nobeden. V mestu je sedež mnogih priznanih tekstilnih podjetij. Domnevajo, da iz Trevisa izvira originalen recept za tiramisu.
Ne iščem muzejev, znamenitih stavb, po mestu se preprosto sprehodim in želim začutiti njegov utrip.
Naslednji dan me le pritegne vonj po soli. Odpravim se v Chioggio, ki je znana tudi kot "male Benetke", vendar je manj turistično oblegana. Utrip v mestu je živahen, ima tak pravi italijanski temperament. Leži ob treh kanalih, s sosednjo Sottomarino je povezana preko otočka. Ogled začnem prav tam. Preko mostu, ki povezuje obe mesti preko otoka, močno piha mrzel veter. Odhitim v zavetje ozkih uličic. Kjer so obsijane s soncem, korak upočasnim, ko sem v senci, spet pohitim.
Sprehodim se preko glavnega trga in nahranim nekaj galebov, ker mi po nerodnosti iz rok spolzi slaščica z jabolki.
Obiščem ribjo tržnico in se kot stara znanka pozdravljam z obiskovalci in trgovci😀
Proti poldnevu mi sprehod po vetrovnih ulicah le postane premrzel in se odpeljem v zaledje, v mesto Monselice, ki se nahaja 20 km SZ od Padove in ob vznožju Euganijskih gričev, Colli Euganei. Tudi tu ni toplo, a vsaj veter ne piha. Mestece vidim že od daleč, starejši del mesta je zgrajen na pobočju La Rocca, 151m. Sprehodim se ob obzidju, pokukam za zaprta vrata imenitne vile Nani,
obstanem pred zaprtimi vrati gradu Monselice (Castello Cini),
se krožno vračam po nabrežju
in skozi center mesta ter pogledujem za kažipotom, ki bi me usmeril na vrha griča La Rocca.
Ponovno se vzpnem ob obzidju in poizkusim še v drugi smeri. Pot me vodi mimo stare katedrale,
skozi obokana vrata v Svetišče sedmih cerkva.
Razgledno je in toplo in posedim v avditoriju nad poslednjo cerkvijo. Tu se s stopniščem prične edina pot na vrh griča La Rocca, ki je odprta le od aprila do novembra. Vrh je mogoče obiskati le vodeno.
Ker mi ni treba hiteti na vrh😃, posedim še malo in vsrkavam toploto in razglede.
Mimo cerkve Sv. Martina, ki jo močno načenja čas, se spustim do avta. Ker je še nekaj dneva, se zapeljem v Arqua Petrarca, slikovito srednjeveško mestece, ki je tudi na seznamu najlepših mest v Italiji. Leži sredi gričevnate pokrajine ob vznožju Monte Castello in Monte Ventolone sredi Euganejiskih gričev. S parkirišča se povzpnem do cerkve, pred katero je grobnica Francesca Petrarce, slavnega italijanskega pesnika, pisatelja in filozofa 14. stoletja.
Petrarca je v tem kraju preživel zadnja leta svojega življenja. Po ozkih uličicah se vzpnem do malega trga in od tam do njegove hiše. Hiša je spremenjena v muzej in je lepo vzdrževana.
Vzpnem se na
Monte Castello, 107m, od koder je lep pogled na Euganejske griče, ki me vabijo na potep naslednje dni.😊
V bližini vasi Teolo ujamem še prekrasen sončni zahod.
