četrtek, 11. januar 2024

Ladinger Spitz, 2079 m

Svinška planina (Saualpe) so gorska veriga na avstrijskem Koroškem in vožnja iz osrednje Slovenije do tja je kar dolga. Ko se mi ponudi priložnost za kratek obisk pri sorodnikih in so obenem tudi snežne razmere in vreme ugodno, kar hitro naredim načrt za lepo turo. Zapeljem se skozi vas Lading do koče Giessl, 1340 m in malo naprej parkiram. Do zadnjega ovinka pred kočo je sem ter tja le kakšna zaplata snega, nad kočo pa prava zimska pravljica.

Snega sicer ni v izobilju, po pešpoti s smučmi ne gre, dovolj pa ga je na utrjeni sankaški progi. 


Med lahnim vzponom se sem ter tja odprejo krasni razgledi.

Malo pred Zechhutte kolovoz preči pašnike in razgledi so vse bolj navdušujoči.



Sonce greje prav toplo, da pričnem odlagati sloje oblačil in zaviham smučarske hlače.


V daljavi se pokaže Wolfsbergerhutte na slikoviti lokaciji. Vrh se še skriva mojim pogledom. Sled s kolovoza zavije na pobočje in vzpon postane bolj strm.



Strmina se položi, začutim pa povsem drugo temperaturo in hitro oblečem nazaj prav vse sloje. Čez pobočja nad 1800m veje rahel, a mrzel zimski veter.


Pokažejo se sledi živali, ki uživajo v snežnem kraljestvu in umetnine, ki jih oblikuje veter.

Sledim sledi, ki preči grapo in se strmo, a brez ovinkov usmeri proti vrhu.



Kar nekaj časa še traja vzpon, preden zagledam pašno ograjo in kažipot do vrha.


Uau, kakšni razgledi. Packalpe, Zirbitzkogel, Koralpe, Uršlja gora, Peca, KSA, Karavanke, Julijci in druge bližnje in daljne Alpe.



Vrtim se in občudujem brezštevilne vrhove vsenaokrog. 


Po dolgem času, ko se naužijem razgledov in okrepim s čajem, prispe na vrh še en turni smučar. Pripravim se za spust. Ni povsem brezskrben, saj se izmenjujejo trdi in mehki zastrugi. Iščem področja, ki jih je veter povsem zgladil.

Ko se teren prevesi in so pobočja obsijana s soncem, se začne prava uživancija.

In za zaključek še nekaj povsem puhastih zavojev med smrekami. Juhuhu!


Na kolovozu in naprej po sankaški stezi nizam brezštevilne zavoje, da užitka ne bi bilo prekmalu konec. Pogledi v dalj že dobijo rdečkast pridih, ko prismučam do avta.











Ni komentarjev:

Objavite komentar

S kolesom ob Blatnem jezeru

Pred dvemi leti sem se spomladi odpravila s kolesom na Gradiščansko in ob Nežiderskem jezeru naredila nekaj prekrasnih tur.  https://gorajem...