S kolesom med Dolomiti in Visokimi turami 1. del.

Imela sem povsem drug načrt, ki sem ga dobesedno čez noč obrnila na glavo. In se zgodaj popoldne  znajdem v San Candidu. Po dolgi vožnji komaj čakam, da sedem na kolo, pretegnem celo telo in prevetrim glavo. Sonce še ni posušilo oblakov nočnega deževja, zato se ogrejem s sprehodom skozi center mesta.

Kolo namerim v smeri Sesta, najdem kolesarsko in pohodniško pot ob vodi. 

Z vsakim prevoženim kilometrom so razgledi širši, lepši...

A nebo se začne zapirati, zato nad krajem Moos obrnem in se do avta pripeljem tik pred dežjem.

Naslednji dan se z avtom zapeljem do jezera Landro in usmerim kolo proti Cortini d'Ampezzo. Jutro je hladno, a me vzpon in pogled na mogočne gore prijetno pogreje.

Tudi ne prelazu Cimabanche še ne slečem dolgih rokavov. 

Po prijetni in zelo razgledni poti se spustim v Cortino d'Ampezza.

Najvišje gore naokoli se skrivajo v oblakih, v Cortini pa je že prijetno toplo. Sprehodim se po središču mesta, najdem prosto klopco, se odžejam in odpočijem. Opazujem številne mimoidoče in njihovo raznolikost. 

Kar dolgo zbiram moči, ki jih bom potrebovala za vzpon, ki sicer ni pretirano strm, je pa dolg celih 14 km. Ko začnem, pa sploh ne gre slabo, saj pogledi kar vlečejo in na vožnjo pozabim.

Malo pred prelazom je Črno jezero, ki je v sončni svetlobi lepo zeleno.

Le še kratek vzpon in spust do jezera Landro imam. Jezero je premrzlo, da bi se okopala, je pa tako lepo, da se zapeljem okrog njega.

Medtem se pooblači, prične pihati in jezero pokaže še drugo podobo.

Zvečer naredim načrt za prihodnje dni in se odločim, da grem kar (skoraj) po vrsti. Od doline Pusteria se proti J in S odcepi še nekaj dolin s kolesarskimi potmi in izberem še dve.

Naslednji dan se zapeljem v Monguelfo in naredim krog skozi prijetno vasico.

Najdem kolesarsko pot v dolino Casies, ki se začne s strmim vzponm. Le-ta kmalu popusti in predam se vonjem pokošene trave, žuborenju potoka, ptičjemu petju in lepim razgledom.

Do vasi St. Maddalena se steza ponovno postavi bolj pokonci in razveselim se prijetnega počivališča v senci nad vasjo. Ohladim se, odžejam in ... uživam v spustu.

Tik pred vasjo opazim cvetoč travnik, grad in srčkan stol, kar sem zjutraj spregledala.

Ker je ostalo še kar nekaj dne, se zapeljem do zemeljskih piramid. Dostopim po lepi, zanimivi in razgledni poti.

Vstop v park je brezplačen, poti so vzorno urejene.

Za zaključek še lep razgled in objem.