Dolgo sem že imela v načrtu kolesarjenje po kanjonu reke Raše, a je bilo enkrat prevroče, drugič je zmanjkalo časa, tretjič... Tokrat pot pričneva prav na J koncu Istre. Parkirišče najdeva kakšen kilometer pred križiščem ceste iz Trgeta z glavno prometnico, ki pelje iz Labina v Pulo. Pa ne bi bilo treba, je parkirni prostor tudi ob sami prometnici, le da nisva vedela zanj. Po glavni cesti zapeljeva le čez most, nato se takoj desno odcepi makadamska cesta v samoten kanjon Raše.
Cesta je makadamska in zložno vijuga bolj ali manj ob reguliranem toku reke Raša.
Nadaljujeva po razgledni planoti skozi redko poseljene vasi Kraj Drage, Sv. Martin, Paradiž... gori in doli, mimo mogočnih posestev in skozi vinograde.
Pri Snašićih zavijeva v Barbiće. Kažipot na koncu vasi naju odločno usmeri na sprva kolovoz, ki se kar hitro spremeni v razsuto makadamsko cesto, po kateri si ne privoščiva vožnje. Kolo zajahava šele malo pred iztekom na glavno cesto, ki pelje od Labina do Pule. Le še nekaj kilometrov makadama po samem ustju Raše in krog je sklenjen.
Za nagrado si ogledava park skulptur Dubrava pred Labinom.
Začneva pri trdnjavi Punta Christo in kolesariva do Peroja.
Po lepih poteh skozi borove gozdove in čez polotok Zlatni rt prispeva v Rovinj.
mimo Bele Uvale, Zelene in Modre Lagune do Poreča in še naprej do rta Materada.
In zvečer občudujeva sočni zahod v Zeleni laguni.
Zadnji dan pred napovedanim poslabšanjem izkoristiva za pot domov. Zaradi obvoza se peljeva skozi vasico Trviž
in osvojiva 478 m visok Piloščak z lepim razgledom.
In tamkaj zaključiva še eno lepo jesensko turo, kjer sva spoznala še nekaj skritih kotičkov prelepe Istre.
Ni komentarjev:
Objavite komentar