Stari grad nad Čušperkom

Sredi Čušperka je smerokaz in ostro desno zavijemo skozi vas in do začetka gozda. Tam ujamemo stezico in jo malo višje izgubimo. Višje prečkamo makadamsko cesto in ujamemo strm kolovoz, ki nas pripelje skoraj pod ruševine gradu, a je tako zaraščeno, da naprej ne gre. Kolovoz, ki zavije desno, pa nas po položnem pripelje nazaj na makadamsko cesto.

Desno se odcepi označena pot za Ostri vrh, me pa iz zemljevida razberemo, da moramo levo. Saj pot gre tja, a nas ustavi lajež psa čuvaja, mimo katerega ne bi niti poskusile nadaljevati. Umaknemo se ritensko in nadaljujemo naprej v gozd in na blatni kolovoz. Žeja je velika, lakota se oglaša, ponudijo se prijetne skalce za sedenje in zavetje pred vetrom in pasjim laježem. Okrepčamo se in se zedinimo, da je to zadnja postaja na današnji progi. Naš korak usmerimo navzdol po skoraj isti poti, le v spodnjem delu najdemo oznake in hodimo po poti, ob kateri je visoka piramida kot na kakem vrhu. 

Do avta pridemo prijetno utrujene. Ves čas nas je v hoji spodbujal vlak: lokomotiva in dva vagona, povezani z dvema vejama. Lokomotiva je vlekla, vagona sta se izgubljala in spet vračala. Šele pri avtu nam pogled na uro pove, da smo hodile debele 3 ure. Kakšen krasen izlet!