V dvoje je lepo, v troje še lepše. Najbolj se razveselim, ko si zaželita na "turo" z menoj tudi Manja in Iza. V Hrastje z avtom. Za hrib pa so to pot noge težke in tudi vlakovna kompozicija ne pomaga. A na vrhu, ko se odžejamo in okrepčamo, pride energija na dan. Dričamo se po mahovih in vzpenjamo po bregovih okrog cerkvice.
Pot navzdol in domov pa je čisto prekratka. Zavihamo rokave in nogave in zadovoljne na travniku pod goro naredimo še nekaj prevalov.
sreda, 8. april 2020
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Na sneg v Nizke ture
Ker snega v naših gorah nikakor ne dočakamo, vsaj za turno smučanje ga ni dovolj, se ga odpravim iskat na S. Vožnje je kar precej, zato izko...
-
S prijatelji smo tri dni iskali, božali in grabili oprimke v stenah Velike Paklenice in okrog nje. Po "delovnem" dnevu prija spreh...
-
Tretji dan mojega potepanja po Karnijcih se zapeljem le nekaj kilometrov severneje od izhodišča preteklega dne, v vas Dordolla. Menda je ime...
-
Kolesarsko pot po Visokih turah sem načrtovala že večkrat, pa me je vselej nekaj zadržalo. Tudi letos začetek ni bil obetaven, a nekaj maleg...
Ni komentarjev:
Objavite komentar