sreda, 8. april 2020

Magdalenska gora

V dvoje je lepo, v troje še lepše. Najbolj se razveselim, ko si zaželita na "turo" z menoj tudi Manja in Iza. V Hrastje z avtom. Za hrib pa so to pot noge težke in tudi vlakovna kompozicija ne pomaga. A na vrhu, ko se odžejamo in okrepčamo, pride energija na dan. Dričamo se po mahovih in vzpenjamo po bregovih okrog cerkvice.




Pot navzdol in domov pa je čisto prekratka. Zavihamo rokave in nogave in zadovoljne na travniku pod goro naredimo še nekaj prevalov.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...