Stene Sv. Ane so
najvišji vrh Male gore. Že na včerajšnjem obisku Grmade in Kamen vrha sem
si izbrala cilj današnje ture, pot pa sem morala ubrati drugače kot sem
si želela. Bo pa nekaj ostalo za prihodnjič! Začetka poti v Kolenči vasi nisem
našla, zato sem se odpeljala v naslednjo vas Podtabor, kjer sem na koncu vasi
med dvema starima hišama parkirala in odhitela v breg. Počasi so utihnili
glasovi doline in slišalo se je le še ubrano petje ptic. Po kolovozih, ki so
občasno kar precej strmi (kar sem čutila šele pri spustu), vseskozi pa lepo
označeni, sem hitro prišla do razcepa.
Levo se pot
postavi pokonci in hitro sem na vrhu Sten Sv. Ane, 964 m. Če bi ne bila na vrhu
trigonometrična točka, verjetno tudi poti nanj ne bi bilo, saj ni razgleden.
Zato pa se lepi razgledi odprejo na razgledišču pod njim. Vidi se lepa Dobrepoljska dolina in razgibani svet Suhe krajine. Pred kakim mesecem bi bile te stene odete v barvit cvetoč plašč vresja.
Zato pa se lepi razgledi odprejo na razgledišču pod njim. Vidi se lepa Dobrepoljska dolina in razgibani svet Suhe krajine. Pred kakim mesecem bi bile te stene odete v barvit cvetoč plašč vresja.
Ob lepem vremenu
se menda vidi tudi KSA. Povsem na robu razglednih sten ugledam potko, ki bi me
pripeljala sem iz Kolenče vasi. A za spust je še prekmalu. Posedim na sončku,
uživam v tišini in razgledih, nato nadaljujem do cerkve Sv. Ane, kjer je tudi
planinski dom.
Od tod se odprejo
pogledi na sosednjo ribniško dolino. Pot sem kar nadaljevala in krožno po
kolovozih ujela označeno pot, po kateri sem se vzpela. Sonce že ima svojo moč,
a drevje je že ozelenelo in ves čas nudi prijetno senco, pa tudi zanimive
poglede.
Ni komentarjev:
Objavite komentar