Megle je vse več, bolj je vztrajna, bolj dolgotrajna, bolj si želimo sonca. Ga bo še mogoče ujeti? Vleče me tja čez, na sončne vzpetine in širne razglede. Če kje, bo sonce tam!
Iščem stranpoti do Janč. Mimo športnega centra pod planinskim domom in cerkvijo do razgledne točke.
Obstojim in brez diha uživam - nekaj trenutkov. Za cerkvenim zidom v zavetju zaužijem čaj in sončne žarke, ki z dolgimi sencami že naznanjajo prihod sončnega zahoda.
Hitim, avto je še daleč. A drobnih utrinkov ne zamudim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar