Zavrh in Janče

Megle je vse več, bolj je vztrajna, bolj dolgotrajna, bolj si želimo sonca. Ga bo še mogoče ujeti? Vleče me tja čez, na sončne vzpetine in širne razglede. Če kje, bo sonce tam!

Jipi, ravno na meji, kjer sonce in megla ustvarjata prelepe utrinke tistim, ki imajo čas, da jih opazijo. Avto pustim med Prežganjem in Volavljem, po senčnem kolovozu dosežem sončno makadamsko cesto, ki me pripelje v Gabrje pri Jančah. Poiščem pot malo po svoje na Zavrh, 717 m. 

Iščem stranpoti do Janč. Mimo športnega centra pod planinskim domom in cerkvijo do razgledne točke.

Obstojim in brez diha uživam - nekaj trenutkov. Za cerkvenim zidom v zavetju zaužijem čaj in sončne žarke, ki z dolgimi sencami že naznanjajo prihod sončnega zahoda.

Hitim, avto je še daleč. A drobnih utrinkov ne zamudim.

Do avta pridem v trenutku, ko ga prične objemati megla.