Kržareja, Tičnica in Povšnik

 Vse bolj me vleče spoznavanje bližnje okolice. Toliko novih vrhov, novih krajev, pogledov. Ker sem včeraj na slemenu zavila na levo, bi šla danes lahko na desno. Spet se zapeljem v Troščine, po drugem kolovozu bolj vzhodno dosežem traso SKTP. Sprehajam se po lepi široki gozdni poti.

 Pot se dvigne in izteče pod vrhom Kržareja. Med hišami poiščem pot na vrh, 707 m. Spet razgledi na vse strani.

Sprehodim se čez Mali vrh, poklepetam z domačinom, ki je prehodil že skoraj vse slovenske dvatisočake. Po vrsti našteje vse hribe, ki jih gledava.

Spustim se v Malo Trebeljevo in vzpnem v Prežganje do cerkve sv. Marjete, kjer se znajdem v rajskem vrtu. Razgledi, mir, sonce... pravi raj!

Spustim se na Tičnico, 623 m, kjer se odžejam in odpočijem. Asfalt pod nogami vselej čutim bolj kot druge podlage. Skozi Volavlje se delno po asfaltu, nekaj tudi po kolovozih spustim do Zgornje Besnice. Kjer se odcepi pot za Javor, poiščem kolovoz mimo opuščene kmetije, ki me preko lepih sončnih travnikov pripelje na Povšnik, 568 m. 

Pa spet na asfalt do odcepa za Ravno brdo, kjer poiščem pot pod Vrhom za Apnišem, Poti sledim, pa jo malo zgrešim, a potem le najdem pot, po kateri sem pretekli dan prišla nazaj na traso SKTP. Sledim trasi in se spet povzpnem na Telčico, da se naužijem razgledov, sonca. Tudi čaj se prileže.

Danes kar po trasi SKTP ležeren sprehod in spust po sončnem kolovozu do avta.