Že spet se peljem proti Krki. Opazujem obširno oblačnost, ki prekriva nebo proti jugu, pa se raje obrnem proti severu, kjer se kaže jasno nebo. Zapeljem se v Troščine. Po sončnem kolovozu dosežem traso SKTP (slovenske turnokolesarske poti).
Prečkam jo in se vzpnem na Križatec, 623m.
Nadaljujem kar po grebenu nad SKTP. Poti se kmalu združita in me pripeljeta ven iz gozda. Pred menoj zraste neporaščen hrib. Vzpnem se nanj in osupnem. Saj vidim skoraj vso Slovenijo. Julijce, Karavanke, KSA, Raduho, Štajerske hribe, če stopim na prste, tudi Snežnik.
Spustim se do vasice Javor in vzpnem na Javorski hrib, 641 m. Razkošje razgledov še kar traja.
Proti koncu vasi Javor med hišami najdem pod do kolovoza po lepem slemenu, ki se dvigne najvišje na 650 m.
Kolovoz zatem postane steza, nato stezica, ki se strmo spusti v dolino vodotoka Reka. Vseskozi sledim stezici in skoraj padem na asfaltirano cesto.
Poiščem kotiček za počitek in malico, prelep travnik s potočkom. Danes imam malico na najnižji točki mojega pohoda, na 370 m.
Nadaljujem kratko po asfaltu in na drugi strani poiščem najprej kolovoz, nato stezo, ki me pod Vrhom za Apnišem pripelje nazaj na SKTP.
Prečkam jo in se čez lepe travnike spustim mimo Malega Konca do Troščin, kjer me čaka avto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar