nedelja, 7. november 2021

Teličar, Teličnica ali Telčica

Vreme je negotovo, napoved deževna, meni pa se zdi, da se svetli. Je tako le tu ali se jasni tudi drugod? Moram se dvigniti iz naše kotline, da pokukam, kako izgleda drugje. V času korone preteklo zimo sem prehodila veliko poti blizu doma in spomnim se na imeniten razglednik. Zapeljem se v Troščine in se po kolovozu vzpnem do kostanjeve pohodne poti.




Vsak korak spremlja šum lepo pisanega jesenskega listja. Oblačnost na nebu se trga.

Že tako lepo pot mi popestrijo še drobne stvari.



Kostanjeva pot zavije levo, jaz pa se vzpnem kar naravnost in kmalu pokukam čez v sosednjo dolino.

Še nekaj korakov in že sem na vrhu Križatec, 623m. Lanskih oznak seveda ni več, pa postavim nove.

Nadaljujem po grebenu in se spustim nazaj na kostanjevo pot.
 
Prečkam asfaltno cesto in po njej do travnate vzpetine in na njen vrh. Odpre se pogled vsenaokrog, Le da danes ni razgledno. 



Za meglicami le slutim razglede, ki sem jih bila deležna lansko leto ( Križatec, Telčica in še kaj ).
Pa še nekaj je drugače, vrh je označen s tablo!  


Na nekaterih zemljevidih je vrh označen kot Teličar tako kot se imenuje domačija tik pod njim, gospodar pa je vrh poimenoval Telčica, ko mi je lansko leto pripovedoval o zgodovini svoje domačije.

Takšne tablice označujejo 33 vrhov v bližini OŠ Sostro, ki so jih izdelali in postavili na vrhove učenci pod vodstvom planinskega mentorja in učiteljice. Vseh 33 vrhov so povezali v vezno pot, ki so jo poimenovali Merjaščeva pot. Poleg 33 vrhov so na poti poleg centralne šole OŠ Sostro tudi 4 podružnične (Objava na FB ).  O poti so izdelali ličen vodniček, ki je brezplačen, veseli pa bodo prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo porabili za nagradni izlet (Merjaščeva pot). Vodniček že imam, priložnost za obisk vrhov se gotovo pokaže kmalu.

Nadaljujem proti zahodu po poti SKTP, ki bi me pripeljala na Pance, a to bi bilo predaleč od avta. Ko se od poti odcepi drugi kolovoz na levo, nadaljujem kar po njem. 


Ko sem že blizu vasi, se ob robu travnika pričnem spuščati. Pridem na prelepe travnike kot odete v zlato.



Ujamem kolovoz, po katerem se spustim do doline.



Še mimo dveh lesenih hišk na asfalt in skozi Mali konec do avta. In siv, turoben dan mi je narava spet spremenila v barvit in čudovit.










Ni komentarjev:

Objavite komentar

S kolesom ob Blatnem jezeru

Pred dvemi leti sem se spomladi odpravila s kolesom na Gradiščansko in ob Nežiderskem jezeru naredila nekaj prekrasnih tur.  https://gorajem...