Čikola

Čikola je reka na jugu Hrvaške. Je najdaljši pritok reke Krke v Nacionalnem parku Krka. Na svoji 46 km dolgi poti od izvira do izliva je naredila tudi prečudovito, 14 km dolgo sotesko, visoko, strmo, raznoliko, barvito. 

V bližini vasi Ključ so nedolgo nazaj opremili novo plezališče, ki ponuja plezanje v odlični skali in čudovitem ambientu. Del plezališča je opremljen kot učni poligon tamkajšnjega planinskega društva in zato zelo primeren tudi za začetnike in športnoplezalne romantike. Velika večina smeri pa je namenjena le odličnim plezalcem. Zaradi svoje višine (oz, globine) ponuja tudi možnost plezanja pravih alpinističnih smeri.

Marec je ravno pravi čas za obisk, vremenska napoved idealna in se odpravimo pogledat to naravno lepoto in potipat toplo skalco, V ranem jutru se odpeljemo iz Slovenije in kmalu smo pod severnimi stenami Velebita, ki je še ves zimski.

V dolini temperature že naznanjajo pomlad.

A hladen veter iz zasneženih gora še ne dopusti kratkih rokavov. Ko pa se spustimo v zavetje kanjona,

so kratki rokavi zaželeni. 4 dni 4 navdušenke nad gibanjem v naravi raziskujemo kanjon, njegove stene in bližnjo okolico. Božamo toplo skalco, občudujemo naravo in njene stvaritve. Ponavljanje vsakodnevne rutine ni prav nič dolgočasno, saj vsak dan odkrivamo nove prijeme, iščemo stope in druge prijeme, da se povzpnemo do vrha smeri.

Ko se dodobra utrudimo, da čutimo toploto in trdoto skale v rokah in nogah, se odpravimo raziskovat drugi del kanjona.

Po zavarovani poti se spustimo skoraj do dna kanjona. In po isti poti vrnemo nazaj na rob, kjer nas  sonce in dolge sence opomnijo na prihod večera.

Tudi tretji dan pričnemo s plezanjem, a ker je sobota, je obisk plezališča mnogo večji kot pretekla dva dni, ko smo ga imele skoraj povsem zase. Ko se roke utrudijo in so ušesa naveličana odmevov številnih glasov, se odpravimo v Nacionalni park Krka. Voda in njena barvitost nas povsem umirita.

Poleg barvitosti številnih slapov občudujemo tudi barvitost številnih muck, ki se nam dobrikajo.

 Spet nas priganja ura in tudi lakota.

Poslednji dan se v plezališče podvizamo še bolj kot pretekle dni. Mraz popušča in še pred poldnevom je v zavetju skale zelo toplo.

Še nekaj smeri za slovo in vzpnemo se na rob kanjona. Od avta pomahamo še zasneženi Dinari in ob poti domov Vaganskemu vrhu v Velebitu in si zaželimo, da ponovno obiščemo ta prelepi del narave.