Gore nad Gardo 3.del

Do izhodišča za želeno turo tega dne si izberem daljšo pot. Od Lago di Tenna nadaljujem po dolini navzgor do sedla Passo del Ballino in sledi spust po lepi razgledni in umirjeni dolini  z več zaselki. Ustavim se v Ponte Arche, kjer so terme, sotočje reke Sarche in Duina in tromostovje. V svežini jutra se sprehodim po zdraviliškem parku.

 

Nadaljujem z vožnjo ob reki Sarche in prispem do istoimenskega kraja. Sarche leži ob Lago di Toblino. Sprehodim se del poti ob jezeru in si ogledam grad Toblino. Zunanjost gradu je odprta za javnost, stavba pa je namenjena za večje slavnosti in vanjo ni vstopa za tiste, ki nismo povabljeni😀.

Vožnjo nadaljujem ob reki Rimone in jezeru Cavedine in parkiram na lepo urejenem parkirišču. Sledim oznakam, ki me pripeljejo v sotesko reke Salagoni. Skozi slikovito sotesko poteka zavarovana pot do gradu Drena.

Zavarovana pot se izteče v plezališče in 

skozenj na planoto, nad katero kraljuje grad Drena s prvo omembo iz 12. stoletja. Obnavljajo ga postopoma. Zaenkrat je obnovljen stolp in osrednja stavba, v kateri prirejajo razstave.

Lep je pogled po dolini navzdol proti jezeru Garda

in na področje Marocche, kjer je poseben naraven pojav. Gre za obširen ledeniški svet, ki obsega preko 200 ha velikih skal.

Po pešpoti se spustim do avta in zaključim raziskovanje za ta dan. 

Začetek za turo naslednjega dne je tekaški center Monte Bondone, kjer je tudi smučarski center nad Trentom. Trojček, troje vrhov, ki jih želim povezati v krožno turo, so kot na dlani pred menoj.

S parkirišča grem čez livade mimo zvezdne terase. Sonce ravno vzhaja izza Mt. Palon.

Nadaljujem mimo visokega šotnega barja do planine, kjer se pot razcepi. Krenem po levi, sprva po lepih pašnikih, ko dosežem gozd, se prične strm vzpon po gozdni poti.

Ko malo pod vrhom pogledam iz gozda, je ozračje že zelo megličasto.

Z vrha Cima Verde, 2102m, je lep razgled na naslednja dva vrhova.

Po lepi grebenski poti dosežem skalni prag in sedlo pod Dos d'Abramo, ko začutim prve kapljice, čeprav je prvi dež napovedan šele za pozno popoldan. 

Odločim se, da bom drugi vrh obšla po desni namesto po levi strani, kjer na vrh pelje kratka zavarovana pot.

Nadaljujem po grebenski poti proti tretjemu vrhu. Srečam prvega planinca, ki hodi po isti krožni poti v obratni smeri. Dežne kaplje ponehajo, nadaljujem do sedla in po eni od shojenih stezic čez skalni prag dosežem vrg Monte Cornetto, 2178m.

Razgledam se na vse strani in kar sestopim. Ko dosežem sedlo, pa se skoraj povsem zjasni. Na livadi pod sedlom si privoščim počitek in okrepčilo, a ne za dolgo. Spet prične deževati. Spuščam se po lepi poti mimo skalnih stolpov in čez prekrasne travnike ob spremstvu prebivalcev tega sveta.

Prične močno deževati, opremim se za dež, tla postanejo močno spolzka. Nekje sredi spusta srečam večje število pohodnikov, ki ne glede na dež hitijo proti vrhu. Preko vrhov se prične plaziti megla in prekriža moje načrte po nadaljnem potepanju po teh čudovitih planjavah.

Blizu avta se le še zahvalim goram, da so mi dovolile tako lepo potepanje.

Ker prihaja močno poslabšanje vremena, se naslednji dan še v lepem vremenu odpeljem proti domu. Spotoma se ustavim v Bassano di Grappa, slikovitem mestecu ob reki Brenta. V mestu je sobotni sejem in vse ulice zgodovinskega centra so zatrpane s stojnicami in ljudmi. Pa kljub temu ni glasno in nimam občutka prevelike gneče.

Na osrednjem trgu najdem prosto mizico v senci pred lokalom, kjer si privoščim kapučino in sladki prigrizek in uživam v utripu trenutka tega dne in spominih na pretekle dni.