sobota, 9. maj 2020

Pohajanje po Raduhi: Jelovec (1845m) in Kopa (1808m)

Lepo vreme za vikend me navda z vrsto želja, pa se najine poti drugače odkrivajo.


S planine Vodol začneva po markirani poti proti pl. Javorje, a kmalu skreneva na desni kolovoz. Ko prideva više in do konca kolovoza, pot naprej ne obeta nič prijaznega in se spustiva nazaj na markirano pot. Srečava pastirje s pl, Javorje, pogovor nanese na pastirske poti. Še pred pl. Javorje skreneva čez lepe pašnike, ki so že v bogatem cvetenju, v smeri proti Lanežu.





Malo čez ruševje in po poti, izsekani skozi ruševje, prideva na rob pašnika in ob njem navzgor. Ugledava kopast vrh s križem. Najprej slediva stezici navzgor in se znajdeva na Jelovcu (1845 m).
Vrneva se do razpotja in slediva stezici še navzdol.  Kmalu doseževa vrh s križem povsem na robu pogorja Raduhe, za katerega so nama povedali pastirji in od koder se vidi naravnost navzdol na pl. Vodol. Rečejo mu Kopa (1808 m).


Gotovo bova sestopila tu dol, a se nama sploh še da nazaj gor? Pa tu je tako fajn, sama imava cel vrh zase, na Raduhi pa je veliko obiskovalcev... in obsediva, uživava v tišini, razgledih in malici. Še dobro pa, da se pravočasno odločiva za spust, saj je potka vidna le prvi del poti, nato pa se prične izgubljati med cvetovi in macesni.



Tik preden se spustiva na sedelce, ki pripelje na kolovoz proti pl. Vodol, se znajdeva na travniku kronc in odkrijeva začetek poti na Kopo, ki sva jo više gori v gozdu izgubila.


Po precej gosto prepredenih kolovozih najdeva pot na pl. Vodol, kjer imava avto. Ozreva se navzgor in neposredno nad planino ogledujeva Kopo s križem.


Tura je zaokrožena in dan je popoln, četudi nisva stala na najvišjem vrhu tega pogorja.  Pri koritu natočiva še vodo, se po prašni cesti spustiva v dolino, kjer pa nama senco na današnji sončni dan vrže spoznanje, da sva medtem, ko sva odkrivala nove poti, imela v avtu nepovabljenega obiskovalca. Najini osebni nahrbtnički so do podrobnosti pregledani, razmetani. Škoda ni omembe vredna, le spoznanje, da tudi taki skriti kotički v našem gorskem svetu niso več varni, naju žalosti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

S kolesom ob Blatnem jezeru

Pred dvemi leti sem se spomladi odpravila s kolesom na Gradiščansko in ob Nežiderskem jezeru naredila nekaj prekrasnih tur.  https://gorajem...