Poslednji dan najinega potepanja v Nizkih turah si zaželim najvišjega v skupini, Hochgolling, 2862m, pa se dan odvije drugače. Zapeljeva se v Goriach in spet po zelo slabi cesti do izhodišča v temačni dolini. Vlažno je in mrzlo. Z vseh strani vodotoki.
Vijuga po uravnavi skupaj z rečico. Ko se prične cesta spet strmo dvigovati, prideva do razpotja. Desna pot zavije strmo navzgor ob potoku na Gollingscharte. Do škrbine je 1,5 ure, do vrha še 3 ure. Vlaga in temačnost se še stopnjujeta. Moje noge in glava pa so težke in zaželim si tja na drugo, sončno stran.
Kmalu dospeva do Landawirseehutte...
in kar nadaljujeva mimo spodnjega...
in naprej proti dolini. Ne hitiva, saj za danes ni napovedano slabo vreme. Občudujeva želeni cilj današnjega dne, ki bo prav tako moral počakati do prihodnjega obiska.😄
A ko prideva do razpotja, kjer zavije pot navzgor proti najvišjemu, začnejo padati prve debele kaplje. V nekaj minutah se nebo povsem zapre in dež začne silovito padati. V trenutku narastejo vsi mali potočki in čez stene padajo veliki slapovi. Še preden se opremim za dež, sem že mokra in posušiva se šele pozno popoldan, ko vendarle posije nekaj sonca na parkirišče.
Naslednji dan ostane le še pot proti domu. Ker ni kratka, se ustaviva v lepem zgodovinskem mestu Friesach (po slovensko Breže) na avstrijskem Koroškem. Nad njim dominirata grad in cerkev, v njem trdnjava.
V mestu in njegovi bližini je 20 cerkva.
Mesto je slikovito, polno rož, skulptur in zanimivih pročelij.
Sprehodiva se po mestu, cerkev in grad nad njim pa bosta počakala najinega prihodnjega obiska.😉
Ni komentarjev:
Objavite komentar