Jesen je čas, ko si zaželimo ujeti še nekaj toplote in barvitosti, v stenah, na planinah, ob morju. Letos združimo vse troje in se odpravimo na plezalne počitnice na Portugalsko. Poiščemo plezališča, vsak dan božamo drugačno kamnino. Spotoma obiščemo slikovita in barvita mesta in gradove. Se okopamo v Atlantiku, počivamo na mivkastih plažah in se predamo še vročim žarkom sonca. Razvajamo brbončice v domači in lokalni kuhinji. Se dolgo in hitro vozimo po lepo urejenih cestah. Stojimo v zastojih pred in skozi Lizbono. Prepustimo se trenutkom in uživamo.
Ves dan je trajala pot do začasnega bivališča pri Mafri, a ko je nastopil nov dan, so bile naše misli že drugje. Zapeljemo se na parkirišče smučišča v narodnem parku Serra de Estrela 1906 m visoko. Mimo slikovitih jezer, balvanov in drugih kamnitih struktur poiščemo pot.
Po strmem spustu se znajdemo ob vznožju granitne stene, ki je kar precej strma in le malo razčlenjena.
Drobceni stopki in oprimki nas zaposlijo cel dan. Na poti domov obiščemo najvišji vrh celinske Portugalske, 1993 m, nanj se zapeljemo kar z avtom. Ob spustu v dolino občudujemo v steno vklesan kamniti kip Marije in slikovite balvane.
Naslednji dan poiščemo plezališče proti vzhodu. Zapeljemo se v vasico Penha Garcia, gručasto naselje na vrhu vzpetine z imenitnim razgledom. Sprehodimo se po slikovitih ulicah.
Vzpnemo se do vznožja gradu in najdemo pot, po kateri se spustimo
v geološki park.
Po urejeni poti dospemo do vznožja naše stene. Dovolj je široka in visoka ter tako raznolika, da nas ne prežene niti ploha. Šele ko je sonce nizko nad obzorjem, si oprtamo opremo in odhitimo.
Spotoma se ustavimo še v Monsantu, mestecu na vzpetini, ki je imenitno zgrajeno med balvani.
Po ozkih uličicah se vzpnemo do vrha, se sprehodimo po obzidju gradu in razgledamo daleč naokrog.
Čaka nas še dolga vožnja do bivališča in večerjamo šele, ko se že bliža novi dan.
.JPG)
Ni komentarjev:
Objavite komentar