Spet je čas za obujanje spominov. V deževnih dneh spomin na sončne dni naredi vsak dan prijazen.
Zima mi je bila letos kar prekratka. A časa za objavo vseh smukov vendarle ni bilo. Da ne izzvenijo v pozabo, izberem nekaj lepih, še neobjavljenih slik in se spomnim nekaterih posebnosti.
Dobrač, 4.1.2023. Čeprav tanka, a snežna odeja zadošča, da začnem že v Sv. Duhu. Vse dokler ne prispem do malo pod zgornjim parkiriščem, je pobočje v senci.
Imam nove smuči. Bom znala z njimi smučati? Kam na preizkušnjo? Sneg zapade do nižin in podam se na Obolno, 776m, nedaleč od doma. Saj mi je nekoč pohodnik, ki je prišel iz Litije, povedal, da so tam včasih prirejali smučarska tekmovanja.
Tako je bilo sladko, a prekratko, da sem morala že naslednji dan preizkusit nove smuči še na malo višjem hribu. V ne preveč prijaznem vremenu se odločim za Koblo. Z vzponom pričnem lahko že kar v Bohinjski Bistrici.
Spet se odločim obrniti, z močnim vetrom v gorah mi ni prijetno. Smuka je bila odlična. Proti izteku se pokaže celo nekaj modrega neba.
Vrhovi nad Pokljuko, 28. in 30.1.2023
Ko se s prijateljicami v soboto namerimo proti Viševniku, ni preveč prijazno vreme. Megla in veter spet gospodarita nad 2000 m. Vsaka po svoji presoji obračamo pod vrhom.
Malo gori, malo doli in ko se smučina uravna, je pred nama krasen pogled na kotanjast svet v Blejski konti. Povsem se je zjasnilo, sonce je vse bolj vroče in na poslednji strmini pod Debelim vrhom se pričnejo prožiti plazovi.
In ker bi radi še smučali, tudi tokrat zaključiva z vzponom. Najvišji vrh, ki sva ga dosegli, krstiva za "Vrh 2 babic" in uživaško odsmučava v dolino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar