Zapeljem se do parkirišča na planini Jezerca. V senci je še pošteno mrazzz. Le nekaj korakov do začetka snega in sonca. Ne hitim proti najvišjemu, vabi me najbližji vrh.
Med smrekami se pokaže Košutna.
Pogled nazaj na Stol in Triglav.
Tja čez čez ljubljansko kotlino se vidi Snežnik.
Cela veriga Julijcev z našim najvišjim.
Razgled z vrha Kržišča, 1658m, na Veliko planino.
in proti Julijcem.
Ob robu smučišča se spustim na Kriško planino, prečim progo in pričnem vzpon po lepo nadlani smučini v okviru trase letne pešpoti. Smučina lepo cik caka in razkriva nove poglede. Pod oddajnikom dosežem rob proge in ob njem na vrh Krvavca, 1853 m.
Ne piha močno, a mraz hitro shladi toplo telo. V zavetju sledi ratraka se pripravim za spust in se malo po progi in malo ob njej spustim nazaj na Kriško planino. Vzpon in tudi spust sta bila tako dobra, da se ju odločim ponoviti. Po isti smučini, a oko odkrije še druge poglede kot prvikrat.
Ko drugič dosežem Kriško planino, zavijem na pot proti parkirišču. Ko iz sence pridem na sonce, me kar potegne. Še enkrat nataknem kože in se ponovno vzpnem na Kržišče.
Ponovno pogled na Veliko planino
in na Julijce
in na modro nebo.
Pri drugem spustu s Kržišča proti parkirišču med mogočnimi smrekami najdem še nekaj sipkega snega. Juhuhu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar