Iti ali ne iti? Se bo ulilo ali ne? Nekaj sončnih žarkov pa je dovolj, da se hitro odpravim. Seveda s primerno opremo za dež. Pa je bila odveč. Začnem v vasi Podbukovje nad Krko po kolovozu.
Nad zaselkom treh hiš se pot za kratek čas pridruži evropski pešpoti E7, pojavijo se tudi oznake za Slovensko pisateljsko pot.
Pred tremi gozdarskimi kočami nadaljujem levo. Desno bom krenila prihodnjič.
Proti severu izgleda precej črno.
Pridem na gozdno cesto, ob kateri najdem obcestni kamen.
Po njej do vasi Laze nad Krko, kratek čas po asfaltu in spet v gozd. Vso pot dobro označeno. Spet naletim na oznake "H".
Čez lepe travnike na Ciganov vrh, 731 m, s katerega je kar precej razgleda, če le nebo to dopušča.
Prvič na tem vrhu. Lepo je, prijetno, prijazno, tihotno.
Po vrhom razvaline, znabiti, da je bila cerkvica.
Po isti poti domov. Ob poti najdem še drugi obcestni kamen. Nekoč je verjetno ta kratka cesta pomenila pomembno povezavo.
Na vsej poti nisem nikogar srečala, zato pa sem si veselo požvižgavala, da bi opozorila medveda na mojo bližino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar