Greš? Grem! Že prej sva se dogovarjali, pa se ni izšlo. Sedaj pa gladko kot je potem potekala vsa tura. Začneva pri Radušniku, s smučmi na nahrbtniku.
V nekaj dneh je skopnel sneg, da sva smuči nesli do višine 1350 m. Slediva kolovozom, ki naju pripeljejo do Koče na Loki.
Le še prečiva pod vzpetinami, ki valovijo pred samim vrhom Velike Raduhe. Sneg je ravno prav odjenjal, da s srenači doseževa vrh. Kar hitri sva bili, zato si na vrhu privoščiva počitek, posedanje, pogovor, občudovanje razgledov in tudi malico. Prisluhneva tišini, nahraniva kavke in.. poklepetava s prijateljico, ki jo je lepo vreme prav tako vzpodbudilo k vzponu.
Pri koči je kar veliko obiskovalcev kjub temu, da je koča zaprta. Zasluženi počitek, prigrizek in požirek hmeljevega napitka. Pa si čarobno prisluživa še celo steklenico - brezalkoholnega! Čarobni so tudi razgledi na Dobrovlje, Rogatec, Kranjsko reber, Veliko planino... Za konec le še zaključni spust s smučmi na nogah in zadnji del na nahrbtnikih in zadovoljni in nasmejani zaključiva prelepo spomladansko turno smuko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar