Ne morem kar napisati, kje sem bila, ker je bilo preprosto pravljično. No, začelo se je močno delavno. Zaradi poznega prihoda na izhodišče so bila parkirišča daleč naokrog zasedena. Zdelo se mi je, da bi si lahko poleg nekega parkiranega avta odkidala prostor za svojega konjička. Zaviham rokave in začnem z ogrevanjem pred turo. Nisem gledala na uro, hitela sem na vso moč. Sonce je grelo in modro nebo me je vzpodbujalo.
Sledim smučarjem, ki se mi zdijo suvereni pri izbiri smeri. Povzpnemo se na Bukovec, ki mi je oporna točka pri moji orientaciji in poznavanju Velike planine. Ogledam si zemljevid, snamem kože s smuči in meglo čudežno odpihne. Dobro se razgledam in si že narišem pot v mislih in na zemljevidu. Vidim gaz, ki naredi lep krog in me bo pripeljala do naselja Velika planina in najvišjega vrha. Smučam proti vzhodu, na robu nalepim kože in po gazi krpljarjev dosežem planino Dovje Raven, kjer naletim na zratrakirano pot. Po njej vztrajam le kratek čas, sled turnih smučarjev me zapelje daleč po robu, kjer dosežem zgornjo postajo sedežnico iz Tihe doline. Prekrasen spust in zaslužen čaj in malica v Tihi dolini. Uživam v cimetovem čaju, tišini vsenaokrog in samoti.
Sledim predhodnim smučarjem in v lepem vzponu dosežem zratrakirano pot, ki me pripelje v naselje Velika planina.
Veter spet pripelje meglo, a vzpon po zratrakirani poti do vrha je prijeten. V zavetju vrha kratek počitek za čaj, snemanje kože in odločitev o spustu...
Megla se že ves dan zadržuje na zahodni strani. Z vrha se spustim proti vzhodu, v smučanju in hoji dosežem planino Dovje Raven, sledim poti proti parkirišču za Ušivcem, pa me smučina zapelje in odvriskam v snežno belino.
Pristanem na cesti, ki ji samo sledim in sledim in sledim in se veselim prekrasno preživetega dne.
Pravljica 🥰
OdgovoriIzbriši