Še tretjič zapored se podam v KSA, tista enka v naslovu naj bi predstavljala en vrh, pa sem spet prehodila tri. Bil je prelesten dan.
Pričnem zgodaj pod kmetijo Radušnik. Gozdne poti preveva tišina in svežina. Ko se gozd prvič odpre, se zazrem na Veliki Rogatec. Kliče me in vabi, saj na njem še nisem bila. Mimo planine Cirkovnica
hitro pridobivam višino.
Ko iz ruševja pokukam na poslednji del poti, je na vrhu množica ljudi.
Ustavim se na uravnavi pod vrhom, kjer mi družbo delajo lačne ptice.
in se v koloni spustim do odcepa poti čez severno steno in še malo naprej, kjer obrnem svoj korak spet navzgor, proti Mali Raduhi.
Spustim se na Durce in nadaljujem proti Lanežu. Tu še pozdravim 2 ali 3x, potem sem spet sama. Poiščem klopco ob kalu in opazujem ter poslušam navezo, ki pleza v steni Male Raduhe. Obujam spomine na alpinistično šolo, ko smo prišli plezat v te konce.
Nadaljujem do vrha Laneža
in stopim še do roba, kjer je izstop Hojnikove poti. In spet privrejo spomini na dni, ko sem Raduho obiskala pogosto. Nadaljujem s sestopom po robu po lepo označeni poti, ki me pripelje na lepe travnike.
Po strmi poti sem hitro pri koči na Loki. Tam je sedaj živa glasba, ki je privabila v ta lepi kot številne motorizirane goste. Hitro sem mimo in spet se potopim v tišino gozdov. Do izhodišča obudim še marsikateri spomin.


Ni komentarjev:
Objavite komentar