Prikaz objav z oznako Grazer Bergland. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Grazer Bergland. Pokaži vse objave

nedelja, 2. november 2025

Na vzhodu bo sončno: Teufelstein

Še kar uživam v slikah jesenskih dni, čeprav je v gorah sedaj že prava zima. Ko je pri nas konec oktobra in v začetku novembra vladalo mrko vreme, sem na vzhodu, v zaledju Graza, ujela tri sončne dni in odkrila ter užila nove poti.

Poslednji dan začnem s parkirišča za pohodnike Zellerkreuz. 

Parkirišče je vzorno urejeno. Prijazen makadam, informacijske table z opozorili za varno gibanje v gorah, koši za smeti, WC. Brezplačno😀. Prijazno do narave in prebivalcev tistega kraja in poučno ter vzpodbudno za pohodnike in druge obiskovalce.  Ne moreš, da se ne bi obnašal vzorno. Brez smeti, brez vpitja, z ustrezno opremo, s spoštovanjem do narave, tišine, drugih pohodnikov in prebivalcev


Sprva hodim po makadamski cesti, nadaljujem po gozdni poti. Usmerjajo me številne table in možici.

Razgledov ni, barvitost poti dodajo drobne stvari.

Prekmalu dosežem vrh, kjer me čaka največji "možic".

Teufelstein, 1498m. Slikam ga z vseh strani, tako je imeniten. In ni delo človeških rok.

Opazim dve skobi, torej se sme splezati nanj! Juhu, kakšni razgledi😀

V dolini je pretežno oblačno😌.

Sestopim v smeri Schanzsattel. In spet drobne stvari in redki razgledi lepšajo pot. 

Na Schanzsattel, 1170m je več pomnikov. Dvakrat so turški vojaki v začetku 16. stoletja prodrli prav do tod. V maju 1945 so se tod poslednjič spopadle nemške in ruske čete in končala se je vojna

Poiščem gozdno pot, ki me pripelje do izhodišča. Spremljajo me številni zlati macesni. Jaz pa ne morem, da jih ne slikam, vseh. No, skoraj vseh😉


Že za ponoči je napovedan dež. Namerim se proti domu, spotoma se ustavim v Stubenberg am See, vasici zgrajeni nad umetnim jezerom. Sprehodim se skozi vas in ujamem nekaj lepih utrinkov.





Grad je zaprt, dostop ograjen. Po videnem ga čaka žalostna usoda.


Spustim se še do jezera in se ob njem sprehodim. 


Tod je živahno predvsem poleti, a tudi danes ne manjka sprehajalcev. Sedaj pa res moram sesti za volan in se odpeljati domov 😃.



 










petek, 31. oktober 2025

Na vzhodu bo sončno: Pretul, Amundsenhohe in Rettenegg

Napovedano sončno vreme me je zapeljalo na vzhod. V Rožni dolini si ogledam dvorec Herberstein in še nekaj vasi v njegovi okolici, uživam v intenzivnih jesenskih barvah in miru, ki ga najdem.

Zapeljem se na P smušišča Hauereck. Vzpenjam se po smučarski progi v objemu jesenskih macesnov in z vse lepšimi razgledi.



Kar hitro sem na grebenu in hitim proti soncu. Tako močno hitim, da ne opazim prvega vrha: Hauereck, 1292m. V dolini je še megla.



A s soncem pride tudi - veter. In z njim vetrnice.



Obilo jih je, v ravni črti, ravno nad oznakami za planinsko pot. Kjer le morem, se jim umikam, saj so navidez prav strašljive. In tudi glasne na nek svoj neprijeten nažin, ko ogromno rezilo zareže skozi zrak. Do naslednjega vrha Steinriegel, 1557m, sploh ne grem, saj je prav nad njim velika pošast


Raje se razgledujem naokrog in poskušam uganiti, katere špičke gledajo ven iz megle.




V času, ko sem prebivala na Koroškem, sem jih rada obiskovala, Blizu so mi bili in v zaledju Graza se nahaja množica skupin hribov: Hohe Veitsch, Rax, Schneberg, Gleinalpe, Hochschwab...lepe poti in lepi spomini se mi vrtijo po glavi. Ko me takole odnesejo misli nekam drugam, povsem pozabim na vetrnice, ki neusmiljeno opravljajo svoj posel. Čez lepe travnike po razgledni planoti pridem 

do planinske koče Roseggerhaus in nad njo 

na vrh Pretul, 1656 m, na katerem je opazovalni stolp Peter Bergner. 

Po makadamski cesti proti S se sprehodim še do vrha Amundsenhohe, 1666m. Na kratko posedim v ograjenem prostoru na vrhu, a mi je bližina vetrnic neprijetna. Za okrepčilo se raje odločim v zavetju planinske koče. V zavetju pred vetrom in pred neprijetnim oglašanjem vetrnic. Vračam se po približno isti poti in po poti najdem brusnice, s katerimi se prav prijetno posladkam.

Ustavim se na kratko na planini, ki je na začetku parka vetrnih elektrarn.
Sledi le še spust med zlatimi macesni😀.
Na poti proti izhodišču ture jutrišnjega dne se ustavim v kraju Rettenegg, kjer imajo največji žig na svetu, ki je vpisan v Guinessovo knjigo rekordov.








četrtek, 30. oktober 2025

Na vzhodu bo sončno: dvorec Herberstein

Dnevi okrog 1. novembra imajo resnoben značaj, če se temu pridruži slabo vreme, znabiti počutje turobno. Zato spremljam vremensko napoved, ki proti vzhodu obeta nekaj sonca. Pri nas obetajo vse bolj oblačno in deževno, na vzhodu vedno več sonca. Odločim se skoraj v trenutku, zemljevide imam, lepe poti v tistem koncu sem že prehodila. Proti SV vozim še v dežju, tam nekje za Mariborom me pričaka čudovit sončni zahod. Ujamem nekaj čudovitih sončnih dni in prehodim nove poti. Izmenjam nekaj svetlih misli z bližnjimi, ki so vselej z menoj na mojih poteh. 

Začnem v kraju Sv. Štefan v Rožni dolini, kjer v zgodnjem jutru odkrijem rožni vrt.

Rožni grmi so vzorno označeni, a lepoto v tem letnem času vrtu prispevajo jesensko obarvana drevesa.


Bo treba priti maja, ko je vrt v polnem cvetju, me prijazno ogovori mimoidoči.😊Sprehodim se po preostalem delu kraja in nadaljujem proti dvorcu Heberstein. Vrata dvorca še niso odprta in v smeh me spravijo svizci s svojim šaljivim obnašanjem in oglašanjem.


Pod vsakim drevesom, grmom ali pred luknjo je kakšen, ki se ne more odločiti ali bi se igral ali zbežal.

Ko se odprejo vrata, posije še sonce in občutek je kot bi stopila v raj.


No ja ali pa morda v pravljico.



Nebo se povsem zjasni, postane toplo, okrog mene je vse tako čudovito barvito.


Ob pogledih na jesensko obarvane krošnje dreves pridem do stavbe, v kateri je urejen muzej kmečkega orodja.

Razstavljena so številna lepo ohranjena orodja, ki so jih na posestvu uporabljali. Prikazano je tudi delo v črni kuhinji in za statvami.

Sprehodim se naprej do vhoda v dvorec.




Pokukam na vsako dvorišče, za vsa odklenjena vrata, na vsak balkon, tudi v kapelo. Notranjost dvorca bi si lahko ogledala le ob predhodni prijavi. 

A saj je čudovit dan in se podam na sprehod po soteski, ki obkroža grad in si grad ogledam še od spodaj.






Čudovite barve me pospremijo na poti navzgor in znajdem se  


sredi živalskega vrta. Ves grajski hrib je urejen v živalski vrt in izjemno lepo sprehajališče z razgledi, razglednim stolpom in seveda tudi okrepčevalnicami.



Vse kletke so urejene nevsiljivo z upoštevanjem naravnih danosti, velikokrat sploh ne opazim, kar bi morala videti 😀




Občudujem barvo, prisluhnem naravi, prehodim sleherno potko in spet se znajdem blizu dvorca, kjer je urejen rožni vrt ali kot ga imenujejo vrt temperamentov. V zavetju nekatere vrtnice še prečudovito cveto.

V spodnjem delu živalskega vrta se nahajajo živali, ki jih že zaradi njihove velikosti moram opaziti.







Ko zlezem v tunel in me skozi okno opazujejo štirje volkovi, pa mi kri v žilah skoraj zaledeni.

Raje sem na prostem, pod svobodnim soncem in med barvitim drevjem.



Iz zamaknjenosti me zbudijo pelikani, ki se močno in grdo oglašajo.

Sprehodim se še mimo nekaj opic in mačk.

Do izhoda me pospremi barvit drevored in nekaj misli.




Ker je dneva še nekaj, se sprehodim po vasi Saint Johann bei Herbersteinu.

Na griču je ženski samostan, za vrati samostanski vinogradi, 

za samostanom labirint.

Sprehodim se skozi vas 


in oznake me zapeljejo na križev pot, ki se vzpenja navkreber. Iz gozda izstopim na čudovito razgledno mesto, kjer je Hl. Grab.

Vlada čudovit mir, posedim na klopci in ga užijem. Pozabim slikati😀. A kar naenkrat z vseh strani pride več obiskovalcev. Krožno se spustim nazaj v vas in do avta ter se odpeljem na izhodišče jutrišnje ture, Saint Kathrein am Hauenstein. Noč je že, ko se vzpnem po še enem križevem potu😉 na najvišjo točko vasi.

Malo pod njo je muzej Petra Roseggerja, avstrijskega pesnika in pisatelja, rojenega v gorah nad to vasjo. Bil je 3x nominiranec za Nobelovo nagrado, a je nikoli ni dobil. . Muzej je že zaprt in zaključim svoj dan raziskovanj😌.












Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...