Vedno bolj sem prepričana, da je za kolesarjenje ob reki Adiži nižje po dolini Venosta/Vinschgau prevroče in mestoma tudi preobljudeno. Zato po jutranjem kolesarjenju pobegnem na višjo nadmorsko višino. Potepanja po gorah in dolinah: Južna Tirolska s kolesom in peš: ob reki Inn in Vallelunga.
Četrti dan se že zgodaj zjutraj odpeljem v najmanjše mesto v Južni Tirolski Glorenza, ki je znano po popolnoma ohranjenem mestnem obzidju.
Šele potem zagledam in štejem zvonike, a 7 jih ne naštejem.😀
Pokolesarim po ozkih ulicah Malsa in mimo cerkve sv. Benedikta odkolesarim do Clusio /Schleis. Ob Adiži se vračam proti izhodišču. Spust je ravnopravšnji za uživanje. Juhuhu, kako prijetno...😀
Nadaljujem kar mimo izhodišča nizvodno do Sludern / Schluderns, nad katerim se dviguje mogočen grad.
S kolesom na hrib, priznam, da zadnji klanec peš, in okrog njega. Razgledam se na mesto pod njim in na številna naselja, ki so zrasla med vinogradi, pašniki in mogočnimi tritisočaki.
Visoko nad dolino kraljuje benediktinski samostan Gorske Marije.
Na informativnih tablah imam obilo informacij o poteh v tej dolini in odločim se za vzpon do koče Nino Corsi/Zufalhutte. Pot sprva vodi skozi lep macesnov gozd. Ko sreča doooolg kaskadni slap, se razcepi.
Uberem strmejšo varianto poti, ki je vijolično obarvana
in čudovito razgledna.Jaz pa nadaljujem, se razgledujem in uživam v bučanju vode mogočnih slapov, ki padajo izpod tritisočakov.
Koča je odprta, od nje so izjemni razgledi.
Nadaljujem po učni ledeniški poti, ki je lepo zavarovana in speljana v obroč med tritisočaki.
Vijolični se pridružijo tudi druge barve cvetja.
Naprej vodi pot na Grand Zebru, Monte Cevedale, Ortler in mnoge druge tritisočake. Jaz pa višje proti ledenikom ne grem, za danes bo polovička učne poti dovolj😋. Prečim most čez ledeniški potok in brano.Priključim se na pot, ki se od koče N.Corsi spušča v dolino. Kar naprej se oziram nazaj😃.
Sonce se že skriva za vrhovi dreves in poskočiti moram še do izhodišča.😌












