Če si izposodim še kakšen hrib preko meje, lahko naredim kar spodobno turo, vsaj po trajanju. Pričnem na parkirišču pod Magdalensko goro, meglice se ravno dvigujejo.
skozi Premete po asfaltni cesti v Repče. Vau, kakšni razgledi se ponudijo.
Kar obstanem in uživam. Jasno se razloči vsak greben, raz, skoraj se vidijo poti... ali pa so zgolj v moji domišljiji. Na drugi strani pa me gleda nekaj na štirih nogah.
Skozi vas in naprej po SKTP.
Prav na koncu vasi nad zadnjo domačijo prva vzpetinca, Pirčev hrib, 492 m.
Po razgledni makadamski cesti in gozdni poti, polni zanimivih likov, pridem do odcepa za Molnik.
Pa kar nadaljujem naprej proti Orlam, se precej spustim, a ko pridem do asfalta, se raje obrnem. Nazaj se vračam po gozdni poti in Molnik, 582 m, dosežem z nasprotne smeri.
Na samem vrhu je precej obiskovalcev, zato kar nadaljujem. Z vrha ni razgleda, zato pa malo pod vrhom stopim nekaj korakov s poti in se zazrem v Julijce. Kako so lepi in kako nedosegljivi v tem času!
Po lepi poti sestopam proti Šentpavlu. Poiščem lep, sončen travnik, se predam lakoti, sončnim žarkom, mislim in hrepenenju.
Šentpavel je lepa vasica s cerkvico iz leta 1305.
Čez cesto in travnik, stopim na označeno pot, ki pa je precej obiskana. Možnost vzpona mi ponudi kolesarska sled. Mestoma strmo, da se čudim, kako kolesarji zmorejo tako strmino. Tik pod vrhom se sled priključi obiskani poti. Pa se spet vzpenjam malo po svoje, da se izognem množici. Na vrhu Pugleda, 610 m, je piramida iz kamenja, okrog nje klopce, na klopcah številni pohodniki. Kar nadaljujem, pogledov sem se naužila na kolesarski trasi, ki me je nekajkrat pripeljala na greben in na rob poraščenega.
Nadaljujem proti Malem Lipoglavu, kjer najdem pot preko slikovitih travnikov.
Še nekaj asfalta in že sem v Repčah, kjer še poslednjič tega dne pobožam pogled na oddaljene gore.
Po 6,5 urah dospem do avta. Lepo pot sem prehodila, vse tri vrhove prvič osvojila in neskončno uživala ob drobnih utrinkih in oddaljenih pogledih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar