S kolesom ob reki Ybbs 1. del

Ko se že napoveduje poletna vročina, so kolesarske steze, ki potekajo ob rekah, prava izbira. Tokrat izberem reko Ybbs. Izvira v gorah blizu Maria Zell kot Beli Ois, priteče mimo jezera Lunz kot Ois in se s potokom Seebach, ki priteče iz jezera, združi v Ybbs. Teče od J proti S in se pri mestu Ybbs izliva v Donavo. Njen tok je dolg 130 km. Kolesarska steza je urejena od jezera Lunz do izliva v Donavo, po njej prekolesarimo 107 km ali več.

Na pot se odpraviva v nedeljo in promet na cestah je nedeljski. Zastoji so marsikje, na mejah, okrog mest, jaz pa raje vozim kot stojim, zato naredim kar nekaj obvozov. V bližino želenega cilja prispeva že proti večeru. Ravno še ujameva razkošne razglede na Koenigsberg, 1409 m.

V prvem delu kolesarske poti med tednom ni javnega prevoza za kolesarje. Pot razdeliva na tri dni tako, da začneva kolesariti navzgor, popoldan pa sledi spust nazaj do avta. Prvi dan začneva v St.Georgen am Reith, skozi prijetne in urejene vasi odkolesariva proti jezeru Lunz. Steza vseskozi teče ločeno od ceste, redko sta vzporedno, večkrat gre po svoje.

Tudi midva greva večkrat po svoje. Ustaviva in sprehodiva se po prijazni vasici Gostling.

Kmalu so izgovor za postanek rdeče in dišeče jagode. 

Tudi slavni Topperbrucke je dobrodošel za postanek.

Prispeva do jezera, narediva cel krog okrog, sam kraj pa naju ne pritegne.

Ob jezeru pomalicava, posediva in po skoraj isti poti odkolesariva nazaj. A ovinke se vselej najde.

Ponovno se ustaviva v Gostlingu. Nogam se prileže kopel v reki.

Naslednji dan začneva v Gstadtu in kolesariva navzgor do točke, kjer sva začela oz.končala včeraj. Steza od začetka teče v senci in pošteno je mraz. Mimo travnikov, skozi drevorede, vseskozi vstran od ceste.

V Hollensteinu narediva krog, si ogledava trg, se zapeljeva do cerkve visoko nad krajem in zagledava  od daleč še kapelico na gričku.

Tik ob kolesarski stezi je na ogled vagon vlaka, ki je od 1870 do 2010 iz Kienberga v sosednji dolini (369m) preko prelaza z n.v. 699m prevažal do Waidhofna (358m) ljudi, pridelke, pošto, živino, les...

leta 2013 so traso te železnice kot še mnogih drugih preuredili v kolesarsko stezo, ves tovor pa dela gnečo na cestah.

Ob povratku si potegneva osvežilno pijačo iz nenavadnega "vodnjaka". 

Da naslednji dan pot ne bo predolga, se od avta peljeva še naprej do vasi Opponitz, narediva krog skozi vas in nazaj.

Tretji dan pričneva malo pred Waidhofnom in dokler je zrak še svež, si ogledava lepo staro mesto Waidhofen, ki ga sestavlja več trgov, več cerkvic, grad ... in obilo turistov.

Do avta se vrneva po drugem obrežju Ybbsa, ki je bolj zeleno. Nadaljujeva do Opponitza, kjer sva včeraj zaključila. Steza večinoma pelje skozi gozdove in mimo pašnikov, le zadnji del je bolj sončen. A na povratku najdeva prav prijetno počivališče ob reki in se hladiva.

Ker ostane še nekaj časa, si noge pretegneva še na sprehodu na hišno goro Waidhofna, Buchenberg.