Zapeljem se v St. Oswald, majhno vasico nad Bad Kleinkirchaimom. Ponoči je močno deževalo in vodotoki so močno narasli. Zatrep doline kar buči od številnih potočkov, ki tečejo z vseh strani.
V vasi poiščem pot, ki me skozi dehteče gozdove in čez cvetoče pašnike pripelje na razgledno planino.
Pozdravita me naša dva vrhova Mangart in Jalovec in vrhova, na katerih sem bila pretekli dan, Falkert in Rodresnock.
Kmalu stopim na vrh Mallnock, 2226m.
Po kratkem postanku nadaljujem po grebenu proti naslednjemu vrhu.
Pod potjo so še ostanki snega pretekle zime. Vseskozi veje mrzel veter.
Lep razgled na mali in veliki Rosennock.
Kjer je zavetje pod potjo, se skrivajo in bohotijo cvetlice.
Pot kar prehitro mine. Dosežem drugi vrh, Klomnock, 2331m.
Dolgo posedim v zavetju pod vrhom. Številni oblački krasijo nebo in rišejo podobe na zelena pobočja.
Prepoznam nekatere vrhove, ki me razveseljujejo pozimi.
Iz meglic se skuša izviti Triglav.
Sonce obsije tudi Falkert in Rodresnock.
Iz zamaknjenosti me predrami zvok motorjev, ki vozijo po osrednji cesti skozi Nockberge.
Sestopam po drugi poti, po pobočju, ki je obrnjeno proti Falkertu.
Nad planino takole nenavadno bitje leze proti vrhu.
Jaz pa pod njo stopim na gozdno cesto in po njej do "vodne poti" ter vseskozi ob potoku do izhodišča.
Voda še odmeva v moji glavi in obenem tudi misli, katere vrhove si želim prihodnjič še obiskati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar