Nockbergi: Vorderer Wollaner Nock

Poznam jih kot lepe zaobljene, v sneg odete in prijazne do turnih smučarjev. Poleti pa še nisem veliko hodila tam okrog. V programu planinskega društva je povabilo na izlet na ferato, ki je speljana na enega od vrhov v Nockbergih, Prijavim se na turo, saj me res zanima, kje so sredi teh oblin našli steno. Da bolje spoznam to področje v kopnih razmerah, grem na pot že en dan prej in ostanem še naslednji dan.

Začnem v vasi Arriach. Ustavim se kar na prvem večjem parkirišču in se mimo bližnje cerkve zazrem v cilj tega dne. Na kažipotu preberem, da je do njega kar 4ure in pol. 

Izberem Mittelpunktweg, čeprav je ob imenu prečrtan rdeč krog. Sledim razgledni poti nad vasjo. Vrh večkrat prekrijejo črni oblaki in megle, kar me tolaži v nameri, da danes tako ne bom prišla do njega, saj sem povsem prepozna. Uživam v razgledih in občudujem hiše, odete v cvetje.

Hodim po gozdnih poteh ob žuborenju potočkov in ptičjem petju.

Ob poti so številne živo rumene gobice, a razveselijo le moj pogled in sliko.

Na razgledni točki nad vasjo naletim na velik prečrtan krog.

Na informativni tabli izvem, da je tu geografsko središče Koroške, na črtah so napisane koordinate.

Odločim se za nadaljevanje poti, saj je višje gori križišče, kjer se lahko vrnem po drugi poti, če bi črni oblaki začeli groziti z dežjem in strelo. Ob poti žuborijo številni potočki in slapovi. 

Nebo nad dolino in vrhovi je vse bolj modro in prijazno.

Pospešim korak v želji, da mi morda vendarle uspe stopiti na vrh.

Vorderer Wollaner Nock, 2090m. 

Skozi kukala na vrhu lahko pokukaš na Mangart, Jalovec in Dobrač.

Brez kukala se vidi še več.

Ko sestopam, se tudi z Mangarta in Jalovca razkadijo megle.

Malo pred parkiriščem se ozrem nazaj in moj vrh zagledam v povsem drugačni luči kot dopoldan.