Gaipahohe in Zechnerhohe

Letošnja zima je skopa s snegom. Da si potešim željo po turni smuki, se odpravim v sosednjo Avstrijo. Željno gledam zasnežene vršace v daljavi in upam, da močan veter ni odnesel prav vsega snega z vrhov v Nockbergih, kamor sem namenjena. 

Parkiram v Innerkremsu. Na smuči stopim takoj pri avtu. Po kolovozu se kar hitro vzpnem visoko nad dolino do prvih razgledov.

Sprva gost smrekov gozd preide v vedno bolj redek in prelep borov in macesnov gozd.

Snežna odeja je debela in trda. Ko pridem iz gozda na pobočja, je slika povsem drugačna.

Med šopi trave se zasvetijo rdeče brusnice. Mmmhhnnn, kako so slastne.

Z nekaj pozornosti do vrha pridem brez snemanja smuči. Gaipahohe, 2192m.

Na vrhu je veter kar močan in mrzel, hitro se odžejam in pripravim za spust. Smučam v smeri Blutige Alm. Do planine naredim kar precej lepih zavojev. Tudi pobočja nad planino so lepo zasnežena in obetajo še nekaj lepe smuke. Nataknem pse in se vzpnem še na Zechnerhohe, 2188m.

Na tem vrhu ne piha tako močno, zato se lahko razgledujem in okrepčam. Nebo nad Nocki je obarvano kot bi nad njimi bil že ognjemet.

Spust po rahlo ojuženih pobočjih je ena sama pesem. 

Ustavim se pri zvončku želja in pozvonim za zdravje in sneg.

Potem pa le še veselo po sončnih in senčnih pobočjih do doline.