četrtek, 30. oktober 2025

Na vzhodu bo sončno: dvorec Herberstein

Dnevi okrog 1. novembra imajo resnoben značaj, če se temu pridruži slabo vreme, znabiti počutje turobno. Zato spremljam vremensko napoved, ki proti vzhodu obeta nekaj sonca. Pri nas obetajo vse bolj oblačno in deževno, na vzhodu vedno več sonca. Odločim se skoraj v trenutku, zemljevide imam, lepe poti v tistem koncu sem že prehodila. Proti SV vozim še v dežju, tam nekje za Mariborom me pričaka čudovit sončni zahod. Ujamem nekaj čudovitih sončnih dni in prehodim nove poti. Izmenjam nekaj svetlih misli z bližnjimi, ki so vselej z menoj na mojih poteh. 

Začnem v kraju Sv. Štefan v Rožni dolini, kjer v zgodnjem jutru odkrijem rožni vrt.

Rožni grmi so vzorno označeni, a lepoto v tem letnem času vrtu prispevajo jesensko obarvana drevesa.


Bo treba priti maja, ko je vrt v polnem cvetju, me prijazno ogovori mimoidoči.😊Sprehodim se po preostalem delu kraja in nadaljujem proti dvorcu Heberstein. Vrata dvorca še niso odprta in v smeh me spravijo svizci s svojim šaljivim obnašanjem in oglašanjem.


Pod vsakim drevesom, grmom ali pred luknjo je kakšen, ki se ne more odločiti ali bi se igral ali zbežal.

Ko se odprejo vrata, posije še sonce in občutek je kot bi stopila v raj.


No ja ali pa morda v pravljico.



Nebo se povsem zjasni, postane toplo, okrog mene je vse tako čudovito barvito.


Ob pogledih na jesensko obarvane krošnje dreves pridem do stavbe, v kateri je urejen muzej kmečkega orodja.

Razstavljena so številna lepo ohranjena orodja, ki so jih na posestvu uporabljali. Prikazano je tudi delo v črni kuhinji in za statvami.

Sprehodim se naprej do vhoda v dvorec.




Pokukam na vsako dvorišče, za vsa odklenjena vrata, na vsak balkon, tudi v kapelo. Notranjost dvorca bi si lahko ogledala le ob predhodni prijavi. 

A saj je čudovit dan in se podam na sprehod po soteski, ki obkroža grad in si grad ogledam še od spodaj.






Čudovite barve me pospremijo na poti navzgor in znajdem se  


sredi živalskega vrta. Ves grajski hrib je urejen v živalski vrt in izjemno lepo sprehajališče z razgledi, razglednim stolpom in seveda tudi okrepčevalnicami.



Vse kletke so urejene nevsiljivo z upoštevanjem naravnih danosti, velikokrat sploh ne opazim, kar bi morala videti 😀




Občudujem barvo, prisluhnem naravi, prehodim sleherno potko in spet se znajdem blizu dvorca, kjer je urejen rožni vrt ali kot ga imenujejo vrt temperamentov. V zavetju nekatere vrtnice še prečudovito cveto.

V spodnjem delu živalskega vrta se nahajajo živali, ki jih že zaradi njihove velikosti moram opaziti.







Ko zlezem v tunel in me skozi okno opazujejo štirje volkovi, pa mi kri v žilah skoraj zaledeni.

Raje sem na prostem, pod svobodnim soncem in med barvitim drevjem.



Iz zamaknjenosti me zbudijo pelikani, ki se močno in grdo oglašajo.

Sprehodim se še mimo nekaj opic in mačk.

Do izhoda me pospremi barvit drevored in nekaj misli.




Ker je dneva še nekaj, se sprehodim po vasi Saint Johann bei Herbersteinu.

Na griču je ženski samostan, za vrati samostanski vinogradi, 

za samostanom labirint.

Sprehodim se skozi vas 


in oznake me zapeljejo na križev pot, ki se vzpenja navkreber. Iz gozda izstopim na čudovito razgledno mesto, kjer je Hl. Grab.

Vlada čudovit mir, posedim na klopci in ga užijem. Pozabim slikati😀. A kar naenkrat z vseh strani pride več obiskovalcev. Krožno se spustim nazaj v vas in do avta ter se odpeljem na izhodišče jutrišnje ture, Saint Kathrein am Hauenstein. Noč je že, ko se vzpnem po še enem križevem potu😉 na najvišjo točko vasi.

Malo pod njo je muzej Petra Roseggerja, avstrijskega pesnika in pisatelja, rojenega v gorah nad to vasjo. Bil je 3x nominiranec za Nobelovo nagrado, a je nikoli ni dobil. . Muzej je že zaprt in zaključim svoj dan raziskovanj😌.












Ni komentarjev:

Objavite komentar

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...