torek, 11. november 2025

Balkoni Furlanije in Julijske krajine: Valvasone in Villa Manin

Željo po ogledu razstave impresionistov združim s krajšim potepom po Furlaniji Julijski krajini. Obiščem Tolmezo in vzpetine nad njo, dva prekrasna, še v zlato odeta vrhova Karnijskih Alp, naredim krožno pot po palčkovem gozdu in najdem slap Sflunc ter se sprehodim po San Daniele del Friuli, očarljivem srednjeveškem mestecu na griču. Vsepovsod najdem lepe razglednike, prave "balkone", kjer lahko uživam v širnih in raznolikih, barvitih razgledih.

Ker se razstava odpre šele ob 9ih, se zadnji dan mojega potepa najprej sprehodim po Valvasone, še enem od številnih srednjeveških mest. Je celo na listi 10 najlepših v tej pokrajini.


Ogledam si grad in več cerkva, poiščem še nekaj "podrobnosti"😉, ki povdarijo slikovitost mesta










Nadaljujem v Villo Manin, ki je medtem že odprla vrata za obiskovalce. 

Ostanem brez besed ob razsežnosti, urejenosti in spokojnosti celotnega področja. Najprvo obhodim vse zunanje stavbe, ki pripadajo vili. Zgrajena je bila v 15. in 16.stoletju in je bila letna rezidenca zadnjega beneškega doža. Kratek čas je tu prebival tudi Napoleon Bonaparte. V njej so potekala zgodovinska srečanja in dogodki.





Dandanes se v vili vrstijo številni dogodki. Villa Manin – Mostre – Eventi – Musica. Poslikave na pročelju me popeljejo do vhoda v dvoriščno krilo, 




v katerem je v 3 nadstropjih zbranih 130 slik iz 42 muzejev slikarjev impresionistov. Zanimanje za razstavo je veliko, kljub delovnemu dnevu je že kar nekaj obiskovalcev. A vzdušje v prostorih je tihotno, svečano in zelo spoštljivo tako do umetniških del kot do vsakega posameznika. Sprehajam se od slike do slike, prostore prehodim večkrat in si ogledujem stvaritve mojstrov impresionizma. Njihovo dojemanje narave in ostalega sveta naredi svojevrstno vzdušje. Pijana od ogledanih lepot se po zaključenem ogledu sprehodim po naravi okrog vile. Ogled notranjosti vile preložim na prihodnji obisk, saj preveč lepote ne morem predelati naenkrat😊.

Dan zaključim s sprehodom ob morju. Marano Lagunare mi je že precej znano mestece, a še vedno najdem neodkrite kotičke. To pot v opazovalnici lagune spremljam zbiranje ptic pred sončnim zahodom.







In dočakam tam tudi sončni zahod.





Ni komentarjev:

Objavite komentar

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...