petek, 10. april 2026

Po deželi gradov, mozaikov in izvirskih voda

Pretekli obisk v teh krajih mi je prekinilo slabo vreme in nekaj obveznosti, zato takoj, ko so obveznosti za mano in lepo vreme pred mano, spet v Benečijo pohitim. V Villi Manin in Pasarianu se počutim že malo domače, 



zato svoj prvi kolesarski krog po izvirskih vodah začnem prav tam.

Področje med Codroipom, Passarianom in okolico je znano po številnih kraških izvirih in podzemnih vodnih tokovih.               



Reka Tagliamento je skozi tisočletja nanosila prod in pesek, ki delujeta kot velikanski naravni filter. Voda iz Alp pronica skozi te plasti in se na obrobju furlanske nižine pojavi kot kristalno čisti izvir. Vozim se čez polja in skozi vinograde, ki uspevajo na teh z minerali bogatih tleh.



Začetek aprila je, rože so v polnem razcvetu.

Skozi Romans, Varmo, Belgrado, Camino al Tagliamento mimo številnih cerkva in vil 


zaokrožim nazaj do izhodišča.

Naslednji dan začnem v vasi Toppo, kjer sem nedavno že bila, a takrat sem naredila krog po gorah nad njo. V vasi je precej živahno, na nebu je polno uživačev.

Danes odkolesarim mimo znane delavnice mozaikov Mosaici Moruzzi, ki je čez vikend žal zaprta. Iz teh krajev so že od renesanse dalje prihajali mojstri, ki so svoje znanje sestavljanja mozaikov nosili v Benetke in po svetu. Mozaikarska dediščina tukaj izhaja iz naravnega okolja – prodnate rečne struge Medune, Celline, Cose in Tagliamenta so bogate z zaobljenimi kamni različnih velikosti. Ti naravni materiali so (bili) idealni za mozaike in tlakove, saj so trpežni, dostopni in primerni za obdelavo. Nadaljujem skozi Travesio 


mimo starega mlina, ki je danes le še za ogled,

proti Spilimbergu. Zapeljem se po ozkih ulicah, ki so obkrožene z renesančnimi palačami in srednjeveškimi obrambnimi stolpi.
Na mnogih so razkošni mozaiki.

Sobota je, mesto vrvi od trgovcev, ki ponujajo vse od živil do oblek in tehničnega materiala, starin in digitalnih naprav. Tudi kupcev je mnogo, vzdušje je sproščeno, veselo. Jaz pa poiščem znamenito Šolo mozaika, zaradi katere je Spilimbergo postal svetovno središče mojstrstva. 

Najdem oba gradova

 katedralo in imeniten razgled.





Na izhodišče se odpeljem po Z strani skozi vas Sequals, kjer je ob poti obilo zanimivih mozaikov.





Nadaljujem čez hrib v Solimbergo


in naprej čez polja in vinograde z razgledi na gore.


 

Nad Toppom najbolj vztrajni uživajo vse do sončnega zahoda in še dalj.

V tretji kolesarski krog povežem štiri gradove. Začnem pri Castello di Coloreddo di Monte Albano. Je eden največjih, a ga trenutno obnavljajo.

Spet čez polja, njive, vinograde, mimo številnih cerkva, s pogledom na gore.




Kmalu sem pri Castello di Caporiaco. Grad je v zasebni lasti in si ga lahko ogledam le od daleč.

Nadaljujem skozi vas in se veselim utrinkov.



Nadaljujem proti Fagagni, kjer je tudi grad, ki sem ga obiskala preteklič. Vzpnem se čez hrib mimo cerkve in pokopališča in spustim do Muzeja narodnih obrti, ki pa je zaprt. Postanek naredim vseeno.

Nadaljujem proti Castello di Villalta, ki si ga tudi ogledam samo od zunaj.

Spet skozi vas


in mimo grobne gomile 

proti vasi Moruzzo. Tam pa je živahno, pihalna godba, polno ljudi ob cesti, veselje, pričakovanje....udeležencev dobrodelnega teka Furl - Run.

Poiščem še grad Moruzzo, ki je tudi zaprt in mi preostane le še prijetno in razgledno kolesarjenje do izhodišča.














Ni komentarjev:

Objavite komentar

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...