torek, 21. april 2026

Pomladne barve Istre: Rovinj, Pula, Ližnjan

Ko brskam po spominu ali računalniku in iščem lepe poti, se zavem, da sem veliko lepih poti že obiskala in da težko najdem lepše. Zato kar odneham, naložim kolo v avto in se odpeljem... v Rovinj. Najprej proti J do kampa Polari



in še proti S, vseskozi dokler lahko kolesarim ob morju.

Središče Rovinja izpustim, po razgled se odpeljem do cerkve sv. Eufemije na vrhu rta.

Morje še diši po morski soli in algah, cvetenje je bogato, bohotno, razvaja nosnice in oči.


 Večkrat se ustavim in se preprosto zazrem v dalj. Prisluhnem borovcem, ki šepetajo v vetru.


Naslednji dan se prestavim v Pulo in ponovim vajo, le da grem to pot najprej proti S. Iz Mandrača vseskozi ob morju obkrožim rt, opazujem ladjedelnico Uljanik,

se znajdem v uvali Mulimenti, kjer pretaknem vse kotičke, ki so pripravljeni za obisk petičnih gostov. Odločim se za bolj udobno nadaljevanje po asfaltu. Zapeljem se do trdnjave Fort Punta Christo, kjer borovci dehtijo. Nič ne slikam, le diham. Nadaljujem po praznih obmorskih poteh, vsrkavam mir, duham morje, prisluhnem vetru in pticam, 






občudujem barvitost. In vse tako do Fažane, kjer moram kolo razjahati. Na drugi strani ga ponovno zajaham, nadaljujem do Peroja in tam posedim v pristanišču. Skoraj enako kolesarim nazaj do Mandrača, nič ne slikam, le uživam v vožnji. In ker je ura še zgodnja, nadaljujem proti J. Peljem se mimo Cerkve Gospe od Mora, ki pritegne pogled še tako zagretega kolesarja😉.


Zgrajena je iz svetlega in rožnatega kamna v vodoravnih pasovih, z visokim, ozkim zvonikom, posvečena Mariji, zaščitnici mornarjev. Nadaljujem po lepi panoramski cesti ob številnih zalivih.



Ustavim se v parku pred Pulskim akvarijem, kjer mi pozira lepa šoja.

Pot do izhodišča skrajšam, saj se je nabralo že precej kilometrov in utrujenosti😊.

Naslednji dan je moje izhodišče Ližnjan, najprej na S. Po znani, meni zelo ljubi obalni poti ob zalivih in plažah za vsakogar, ki ima rad morje, kamen, mir in hojo ali kolesarjenje po makadamu😀. 



Vse tja do Uvale Babina Škulja, kjer pot zavije v temačno makijo. Po nebu danes letajo vsesortni ptiči,


od jeklenih do oblačnih, le tistih, ki čivkajo, žgolijo ali se kako drugače oglašajo, ni. Zato pa se sliši pesem morja. Poiščem svoj zaliv in mu prisluhnem za nekaj časa.

Vrnem se v Ližnjan in nadaljujem v Medulin po notranjosti, ob morju je veter premočan. Ob zanimivih rožah celo kolo ustavim.



V Medulinu si privoščim odmor in odličen sladoled. Zaokrožim mimo cerkve Sv.Antona in Medulinske lokve,

Ker se veter še ni umiril, do izhodišča peljem čez lepe zelene travnike in njive s pogledi na morje in otok Levan.











Ni komentarjev:

Objavite komentar

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...