ponedeljek, 19. oktober 2026

Čez Krsteniški in Jezerski Stog

Gore so lepe v vsakem letnem času, a jesen, ko se obarvajo macesni v zlato in bukev v rdeče barve, je nekaj posebnega. Na poteh zavlada tihota, sliši se le zvok vetra in ptičjega petja. Doline prekrije megla, zgoraj občudujem modro nebo in čutim toplo sonce. Vsak korak je nagrajen. In vsak naslednji prav nič težak. Napeto pričakovanje me prevzame, ko stopim iz gozda in hodim mimo prvih macesnov pod planino Krstenica. In se odkrivajo, vse več jih je in vse bolj pisani so. Krasijo jih prav vsi odtenki od sveže zelene do bakreno zlate. Stopam med njimi, lahko je srce in duša poje. Najraje bi zaplesala. Občutkov, ki se mi ob teh prizorih porajajo, ne morem opisati. Treba jih je doživeti😊




















































Ni komentarjev:

Objavite komentar

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...