četrtek, 13. januar 2022

Stubeck, 2370m

 Ob pravem času na pravi povezavi in kar hitro se dogovoriva, da je vreme tako lepo, da zahteva akcijo. Zapeljeva se v Gmund in po zasneženi cesti do koče Frido Kordon, 1649m. Snega veliko, temperature prijetne.


Med drevji že ugledava okoliške vršace.

Obisk v preteklih dneh je bil velik, a med drevesi so še nedotaknjene površine snega.

Sonce greje vse topleje, razgledi vse bolj širni.



Že slečeva bunde, zamenjava kape za trak in se razgledujeva.


Potem pa na nekem prelomu vse spet oblečeva in se zazreva v vršnje pobočje. Precej je spihano.


Tudi sosednji Faschaunereck kaže skoraj gola pobočja.

Med hojo že ogledujeva možne smeri spusta in kmalu se znajdeva tik pod vrhom. Smuči pustiva v zavetju in do vrha pristopiva v pancarjih. Le na hitro poslikava.




in se umakneva v zavetje. Pa tudi tam ne odlašava predolgo s spustom. Na ledenih odsekih so smuči kar ropotale. Sva pa povsod, kjer je zgledalo, da ni snega, našla lepe prehode in na koncu nad planino še nekaj pršičastih zavojev v senci in zavetju smrek.



Spusta je bilo kar prehitro konec, nasmeh na obrazu pa bo še nekaj časa trajal!


sreda, 15. december 2021

Po kraškem robu

V osrednji Sloveniji vztraja megla in mraz že nekaj dni, zaželim si toplote, mika in vabi me modro nebo. Zapeljem se proti morju, a megla vztraja prav do Kozine. Zapeljem se do parkirišča črnokalskega plezališča.




Razgledno na vse strani. Hladen veter piha, zato kar pospešim korak. Ogled trdnjave, ki sem jo od spodaj velikokrat ogledovala.


Hitim po robu, ogledujem strme stene, rože, ki cvetijo v tem letnem času... in zgrešim zavarovano pot čez steno. 




Vrnem se nazaj in pazljivo opazujem rob. Spust čez steno je v prvem delu enostaven, v drugem pa si pomagam z vsem, kar je pri roki. A kmalu uživam v pogledih na stene od spodaj.



Čez železniško progo in nazaj na rob. Čez Marčev hrib in po robu do panoramskega razgleda pri anteni



Na bližnjem hribu me pozdravi cerkev sv. Marije Snežne, a obiskati jo bom morala ob drugi priložnosti. Hitim do zavarovanega odseka, po katerem se spustim do jame Ladrica.

Pod njo najdem stezo, ki me pripelje na ppot, po kateri se vračam in občudujem stene. 

Sppodnja pot se zgornji priključi malo pred anteno.

In kmalu sem pri avtu. Še pogled na zasnežene gore in odpeljem se v megleno Ljubljano.





nedelja, 12. december 2021

Obolno

Ko se ne izide pot daleč ali visoko, so lepe poti tudi povsem blizu nas. Lepo vreme doda še prekrasne razglede in dan je popoln.

Začnem v Pristavi. V meglicah ugledam Snežnik.

Pogled na Kamniške in Julijce brez oblačka.


Pravljična je pot skozi gozd, opojni so razgledi.


Opomin lastniku avta, ki je parkiral na pešpoti.

Nekdo si je zgradil zavetje pred vetrom.

Na vrhu Obolna se odpre proti Julijcem in KSA.


In že hitim nazaj, dan je kratek, rožnate barve naznanjajo prihod večera.



Še pred temo sem nazaj na izhodišču.


Tam čez sem bila!


Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...