sobota, 22. januar 2022

Po brkinskem robu

Ko visoko v gorah ni dovolj snega za smuko, ko tam preveč piha, ko so poti preveč ledene, ko si zaželim kaj bolj lahkotnega,.... je v naši deželi obilo poti, ki jih še nisem prehodila. Najlepše so razgledne poti,  grebeni, robovi. . in spet nama je bilo dano sprehoditi se po eni od prelepih, sončnih, razglednih, .

Zapeljeva se v Šembije in se usmeriva proti SZ. Prebijeva se preko številnih pašnih ograj in skozi gosto grmovje.


In kmalu se znajdeva na prostranih travnatih pobočjih Bezgovice (738m). Vidljivost ni odlična, a razgledi so prelepi na vse strani. 


Najino zagledanost pritegnejo konji in čreda jelenov, kateri se konji spoštljivo umaknejo.


Vijugava med osamelci, občudujeva razglede  in se dvigneva na vrh Vrh (777m).

Veter in sonce preženeta oblačnost in meglo in pokaže se Snežnik in bližnji vrhovi v lepi beli obleki.


Slikovita pot po robu naju pripelje na Gradišče (Čepan), 791m.




Pot preide v gozd in se začne spuščati do križa in razgledne točke s klopco, s katere se vidi morje in Učko.


V senci so na poti prave zimske razmere.


Zasneženi kolovoz naju pripelje do cerkvice Sv. Martina.

Nadaljujeva kar po robu in ob žičnati ograji doseževa najprej oddajnik in nato vrh Šilentabor, 751m  nad istoimensko vasjo. Na nekem zemljevidu najdem tudi drugo poimenovanje za vrh: Na Solnah. 


Odprejo se pogledi proti Vremščici, Nanosu, Dolomitom....

V zavetju na klopci pod vrhom dolgo posediva. Vračava se skozi vas in pod cerkvijo. 


Snežnik se je medtem že povsem otresel meglic.


Poti slediva do razpotja pred križem, zavijeva navzdol in ostro levo. Po stari italijanski cesti pod robom se vračava proti vasi Podtabor.


Kar dolgo hodiva skozi gosto zaraščen gozd nad in pod nama, nato pa se cesta povsem približa robu.



naju popelje skozi izklesan tunel


in pripelje pod prekrasno barvito Podtaborsko steno.



Na kraju stene so vidni ostanki gradu Tabor.

Strma stezica naju tik pod stenami pripelje na izhodišče najine današnje poti.

Na robu v poznih sončnih žarkih še posediva, da se lepi vtisi današnje poti še bolj vtisnejo v spomin.





četrtek, 13. januar 2022

Stubeck, 2370m

 Ob pravem času na pravi povezavi in kar hitro se dogovoriva, da je vreme tako lepo, da zahteva akcijo. Zapeljeva se v Gmund in po zasneženi cesti do koče Frido Kordon, 1649m. Snega veliko, temperature prijetne.


Med drevji že ugledava okoliške vršace.

Obisk v preteklih dneh je bil velik, a med drevesi so še nedotaknjene površine snega.

Sonce greje vse topleje, razgledi vse bolj širni.



Že slečeva bunde, zamenjava kape za trak in se razgledujeva.


Potem pa na nekem prelomu vse spet oblečeva in se zazreva v vršnje pobočje. Precej je spihano.


Tudi sosednji Faschaunereck kaže skoraj gola pobočja.

Med hojo že ogledujeva možne smeri spusta in kmalu se znajdeva tik pod vrhom. Smuči pustiva v zavetju in do vrha pristopiva v pancarjih. Le na hitro poslikava.




in se umakneva v zavetje. Pa tudi tam ne odlašava predolgo s spustom. Na ledenih odsekih so smuči kar ropotale. Sva pa povsod, kjer je zgledalo, da ni snega, našla lepe prehode in na koncu nad planino še nekaj pršičastih zavojev v senci in zavetju smrek.



Spusta je bilo kar prehitro konec, nasmeh na obrazu pa bo še nekaj časa trajal!


Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...