Adiga je druga najdaljša reka v Italiji, izvira na nadmorski višini 1550 m pod prelazom Resia, kjer je meja Italije z Avstrijo in tromeja Italija, Švica, Avstrija. Kratek čas teče proti jugu, nato se njen tok usmeri povsem proti vzhodu po dolini Venosta do Merana, kjer se spet usmeri na jug. Teče mimo Bolzana, Trenta in Verone po dolini Lagarina in se pri Chioggi, kjer sem se potepala pozimi, izlije v Jadransko morje.
Na kar dolgo pot sem se odpravila z namenom kolesariti ob reki Adigi. Pot do tja pravzaprav niti ni zelo dolga, le dolgo traja ne glede na to, katero možnost izbereš. Potovala sem preko Lienza in tam nekje pri Brixnu/Bressanone sem si zaželela postanka. Zavijem na cesto, ki me odpelje visoko nad dolino do jezer Fie. Obhodim tri jezera, posedim in občudujem odseve gora v jezerih.
In se zamislim, da bi bila prav nespametna, če ne bi pokukala malo višje. Zjutraj se namenim, samo do prve razgledne planine, se prepričujem. Malga Tuff.
In tako lepo sveže je, vse zeleno, dehteče, umirjeno, poti tako lepo urejene... samo še malo, naslednja planina je razgledna še bolj.
Pa toliko klopc je ob poti, kar vabijo.
Pot se pošteno pokonci postavi in me zvabi še naprej.
Grušč na tleh zamenja lesena ali tlakovana podlaga, ki me varno pripelje skozi sotesko Sciliar. Pod menoj in ob meni buči voda.
Po 1,5 km slikovite poti Sentiero dei tronchi stopim na planino Sessel, kjer gospodarijo pravi umetniki.
Od številnih možnih poti se odločim za nadaljevanje proti koči Bolzano.
Pot prijetno vijuga in kaj kmalu sem na prostranih pobočjih masiva Schlern. Razgledi so kljub slabi vidljivosti dih jemajoči.
Kar lebdim in že sem mimo koče Bolzano in na vrhu. Monte Pez, 2568m.
Privoščim si okrepčilo, ki pa je skromno, saj sem vzela s seboj malice le za kratek sprehod. Koča je odprta in ponudi lačnim in žejnim pošteno okrepčilo😀. Spustim se do cerkvice sv. Kancijana in nadaljujem z občudovanjem razgledov.
Ob robu planote se vrnem na isto pot, po kateri sem se vzpela.
Pot pravzaprav nikdar ni ista, saj hodimo po njej ob različnem času in marsikaj se lahko spremeni. Tudi mi in naše razpoloženje. Voda sedaj še močneje buči, ob poti so nove podobe in nove klopce.
In kar kmalu sem spet na planini Tuff. Jutri pa res nadaljujem načrtovano pot😀.