petek, 15. november 2024

V Karnijce: Zahomec in Cimadors Alto

Že več kot leto dni nisem bila v Karnijskih Alpah. Ob napovedi lepega vremena si jih prav zaželim. Ta čas je ravno pravšnji za njih obisk, prevroče gotovo ne bo. 

Začnem kar na vzhodnem delu prek 100 km dolge verige. Dan je kratek, vožnja vzame nekaj časa, zato izberem krajšo turo. Zapeljem se na parkirišče Koče Nordio Deffar na nadmorski višini 1210m. Malo pred parkiriščem me preseneti poledenel del cestišča. Čez mostič s podrto varovalno ograjo zapeljem nadvse previdno in znajdem se v pravi snežni pravljici.



Začnem ob potoku po poti št. 507. Nase navlečem vsa zimska oblačila, pošteno je mraz.

Potka hitro zavije na osončena pobočja in izmenjujeta se toplo in mrzlo.


Ko prikukam na razglede, sonce na prisojnih pobočjih že stopi ves sneg.


Posušilo je tudi meglo po dolinah. Vesela sem, da lahko lep dan užijejo tudi tisti, ki ne morejo v gore. Pred menoj Dobrač,

za menoj trojček Kok, Lepi Vršič in Sagran, vrhovi, ki jih rada obiščem pozimi.

Vzpnem in spustim se čez lepe travnike na planino Zahomec.


Še prečno pod travnim stožcem in na nasprotni strani poiščem najmanj strmo pobočje za vzpon do vrha.

Kakšni razgledi, ne morem se jih nagledati.




Pa se vendarle bo treba spustiti. Za spust izberem razgledni kolovoz, 
ki me ob lepih pogledih popelje 

med zlate macesne
in pripelje do kapelice sv Hubertusa.

Naokrog je kar nekaj drevesnih štorov, ki so lahko tudi udoben stolček.

Za kapelico poiščem stezico, ki me vodi čez strma pogozdena pobočja. Naletim na podrta drevesa, se že skoraj obrnem, nato pa le vztrajam naprej. Strmina se unese, gozd postaja redkejši, pridem do kolovoza in vem, da sem blizu izhodišča. Izhod do ceste poiščem čez ograjene posesti in hitro sem pri avtu, ki je bil ves dan v senci.

Naslednji dan se zapeljem v Val Aupo. Ko sem se pred kakšnim mesecem dni zapeljala skoznjo, me je očarala s svojo barvitostjo. Za izhodišče izberem vas Grauzaria. Sprehodim se skozi vas in občudujem slikovite stolpe nad mano in mogočne razbrazdane stene na naasprotni strani doline.



Na koncu vasi poiščem most čez potok. Nekaj časa hodim po cesti, potem pot zavije po svoje. Po tihotnem bukovem gozdu se strmo vzpenjam mimo prvega zaselka. 

Pot se uravna, srečam kapelico ali dve in osličke, ki uživajo na paši v  čudovitem okolju.




V naslednji vasi Borgo di Mezzo me kažipoti usmerijo strmo v breg. Sprva po bukovem, nato borovem gozdu hodim ob robu mogočne stene in vasica je kmalu globoko pod mano.

Borov gozd preide v ruševje in razgledi se odpirajo.


Steza se položi in me odpelje vstran od roba stene, da se prav kmalu nato spet strmo skozi bukovje požene navzgor.

Gozd se umakne travniku, teren ima spet prijazen naklon in dospem na planino Casera Cimadors.

Radovednost me žene kar naprej, poiščem nadaljevanje steze. Spet strmo navzgor



do sedelca, kjer se mi markacija za vzpodbudo nasmeji, meni pa se nasmeji ob pogledu na Creto Grauzario.


Nadaljevanje poti sprva ni povsem očitno, potem pa le najdem pot, ki me skozi ruševje pripelje na vrh.

Cimadors Alto, 1639m. 
Levo je Sernio, desno Creta Grauzaria, dva lepa, a zahtevna vrhova v Karnijskih Alpah. O razgledih besede na povejo dovolj.


Kar dolgo se zadržim na vrhu, sprva spregovorim nekaj besed z dvema domačinkama, ki sta bili na vrhu pred menoj, nato se preoblačim in okrepčam, potem pa preprosto obsedim in uživam. A naposled se le moram odpraviti. Ob preprostem križu leži kamenček,

še med ruševjem se ozrem navzgor na opravljeno pot vzpona

in ko pričnem sestopati skozi bukov gozd,

me razveselijo drobna znamenja ob poti. Koliko lepote in ljubezni na tak čudovit jesenski dan!

Po robu hiteti ne morem, sploh ker mi pogled kar naprej uhaja naokrog.




Cerkvica v vasi je še na soncu.
Ujamem še pogled na mogočen vrh
Vas pa že tone v senco.

Sedaj pa le pospešim korak in na izhodišču ujamem, ko zadnji sončni žarki obsijejo mogočne stolpe Crete Grauzaria.






 












Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...