Hohe Warte

Veliko sem se že potepala ko Karnijcih, a na najvišjem še nisem bila. Pride trenutek, ko se nam okoliščine tako lepo sestavijo, da se nam želje uresničijo. Lepo vreme, sobota, prijatelji. Zgodnji odhod, obilo dobre volje, pot v prekrasnem in divjem ambientu. Za povrh pa še....  a lepo po vrsti...

Pot na vodi od Koče Tolazzi strmo navkreber, ker nismo ravno ljubitelji hoje po cesti. Pripelje nas na prelepe travnike, na katerih že zorijo brusnice, ki se nam ponujajo v jutranjem mrazu. 

Dospemo do Koče Marinelli z izjemno lepimi razgledi na vse 😉strani.

Od koče se še malo dvignemo,, nato spustimo in spet dvignemo do melišč. Razgledi vse lepši.

Pristop čez melišča je utrujajoč, ker je vseskozi nevarnost padajočega kamenja, ki ga sprožajo planinci nad nami😞. A ko se odpirajo nova obzorja, korak postaja vse lažji.

Z melišč zavijemo v steno, po kateri v prijetnem poplezavanju dosežemo vrh.

Sestopamo čez ista melišča, nato pa kar naravnost navzdol. Tudi travniki na tej strani so polni okusnih borovnic in brusnic ter lepega cvetja.

Ko stopimo na cesto, po kateri ob vzponu nismo želeli hoditi, si oddahnemo. Strmina doslej je bila kar precejšnja. Pogledi nazaj so razveseljujoči.

Pri koči se odžejamo s pivom, razveseljuje pa nas pogled na jagode.