ponedeljek, 10. maj 2021

Orionova pot

Nestanovitno vreme, pa tudi ležernost, ki me zadnje čase prevzema, me potegne na lepe poti, kjer lahko povsem odmislim napor in skrbi. In se predam valovanju, v sebi, v naravi. Valovita je pokrajina, valuje travnik, čez katerega piha veter, narašča in pojema oglašanje ptic, žuborenje voda.....





Vračava se z Lisce, kjer sva se naužila razgledov na vse strani neba.



Izbereva povratek po slikoviti dolini Lahomščice in Gračnice. Ustaviva se na velikem parkirišču v sklopu kartuzije Jurklošter z bogato zgodovino ( http://www.gradovi.net/grad/jurkloster_samostan_dvorec ). 


Razmigava noge in pozornost pritegne informativna tabla o Orionovi poti, ki se prične prav na tem parkirišču. Orionova pot poteka po sledeh starodavnih kultur skozi kraje in predele, za katera domnevajo, da so kamnita neolitska gradišča in so kopija ozvezdja Orion z našega neba. Kamnite linije, veliki osamelci, stene, skalni spodmoli so v prostor postavljeni po zvezdnih koordinatah.


Poklepetava z domačinko, ki pove, da je pot dobro označena in priporoča izhodišče v vasi Mrzlo polje.
Parkirava ob avtobusni postaji, kjer je tudi oznaka, ki naju usmeri levo. Vzpenjava se po cesti med lepimi travniki in z očmi božava bogato zelenje in blage gričke. 


Pri poslednji kmetiji ob cesti pokramljava in nadaljujeva po gozdni poti. Z glavne poti naju levo navkreber zapelje informacija o treh gričih.  Tu se oznake izgubijo, slediva neoznačeni poti, a daleč ne prideva, zato se vrneva na glavno pot. Mimo slikovitih samotnih domačij, vodotokov, ribnikov in počivališč naju pot vodi po planoti do zaselka Pojerje. 






Nadaljujeva po skalnem grebenu do Blatnega vrha in si ogledava Bikovo oko. Domačinka z lepo urejene kmetije pove, da je pot zadnje čase kar precej obiskana.




Preko ceste in travnika nadaljujeva do Pečerinskih slapov 



in nizvodno ob Gračnici skozi zanimivo skalno sotesko 


do ribnikov pri Marofu. Na klopci kar dolgo obsediva in uživava spokoj. 




V avto odloživa nahrbtnike in se v smeri, od koder sva se pripeljala, spustiva še do Šmidovega mlina. Slap je bogato vodnat in močno buči.





Kar pa ne moti račje družinice, ki se v tolmunu uči plavati.


Skozi vas se vrneva do avta. Še en lep kotiček sva odkrila in uživala v hoji in vsem, kar nam ponudi narava.








Ni komentarjev:

Objavite komentar

S kolesom ob Blatnem jezeru

Pred dvemi leti sem se spomladi odpravila s kolesom na Gradiščansko in ob Nežiderskem jezeru naredila nekaj prekrasnih tur.  https://gorajem...