IPP 1. dan: od Poklona do Plomina

Istarski planinski put je 148 km dolga vezna pot po Istri. Začne se v naselju Crveni vrh nad Piranskim zalivom in konča na Crni punti vzhodno od naselja Koromačno. Podroben opis poti: https://info.hps.hr/putovi/www/static/obilaznice/Istarski%20planinarski%20put.pdf

Izteklo se je tako, da sem se lahko pridružila hoji zadnje tri dni. Od planinske koče na sedlu Poklon, kjer se vije stara cesta do Rijeke, smo prvi dan prečkale celoten hrbet Učke do pristanišča Plomin, drugi dan se sprehodile od Plomina do Labina in tretji dan (zopet) uživale na pohodu od Labina po lepi planoti do Skitače in se spustile do Crne punte. Vreme je bilo idealno za pohod, spoznale smo vse odtenke vetra, od močne burje do brezvetrja. Temu primerno smo se tudi oblačile: od puhovke do kratkih rokavov, vmes pa nekaj slojev dolgih rokavov. Na hrbtu Učke, tam pod Brgudom, kjer je tudi spomenik materi z detetom, ki sta omagali v zimskem času, smo nadele vse sloje, kape, zaščite in se prijemale za palice, iskale zavetje, da nas ne odpihne močna burja. Na spustu iz Skitače do Crne punte pa so postajala vsa oblačila odveč in smo jih odvrgle, da smo si privoščile osvežitev v morju. Priznam, jaz sem namočila le noge, prijateljici sta bili bolj korajžni! Razgledi ves čas čudoviti. Prebujanje rastlinja tudi v vseh stopnjah. Na senčnih pobočjih se komaj prebuja, drugod v polnem razcvetu, dih jemajoče. Zdaj pa k podrobnostim in slikam:

Snidemo se okrog 8 ure zjutraj pri novem informacijskem centru Narodnega parka Učka. Slišimo bučanje vetra v krošnjah dreves, tudi temperature niso prav nič morske. Poslovimo se od podpornega člana ekipe in kot na zračni blazini najdemo začetek poti pri planinski koči (922m).

Po prijetni gozdni poti, kjer se izmenjujeta zatišje in veter, vse prehitro dosežemo vrh Učke, Vojak, 1401m. Razgledi vse od našega Snežnika do Televrine oz. Osorščice.

Povzpnemo se na razgledni stolp in s pogledi objamemo vseh 360 stopinj.

Za okrepčilo je preveč vetrovno, zato  kar nadaljujemo pot, sprva po ozkem grebenu, nato širokem hrbtu do klopc, smerokazov in .... novih razgledov.

Prav dolgo se ne zadržimo, na eni od tabel piše, da imamo do Sosola, poslednjega vrha na grebenu Učke, še 7 ur hoje. In sledi še 2 urni spust v dolino. Kar podvizamo se do Male Učke, ki je bila do nedavna nenaseljena, sedaj pa se potomci prebivalcev počasi vračajo.

Velikonočni ponedeljek je tudi pri njih, pogostijo nas s pinco in kratkim krepkim.

Še nekaj besed, tudi o prepletanju korenin, in odhitimo naprej.

Pogled nazaj in že dosežemo vrh Maj, 970m. 

Kratko zgubimo pot, jo hitro najdemo in nadaljujemo.

Pri zavetišču prostovoljcev se ustavimo in usedemo za kratko okrepčilo.

In pot pod noge, v nadaljevanju ne fotografiram pogosto, burja je močna, roke v rokavicah. Hitimo prečno pod pobočjem Brguda. Ustavimo se šele na sedlu, kjer sta Brgud in Kremenjak že krepko za nami. Sonce nam ogreje premrle ude. 

Nadaljujemo sprva po lepih kolovozih, v nadaljevanju po skalnem grebenu. Povsem druge rožice nam pričnejo zaljšati pot.

Po poplezavanju med skalami dosežemo najprej vrh Šikovac, 780m, v nadaljevanju grebena poslednji vrh Sisol, 834m.

Na vrhu smo ob 16.30, za nami je 8 ur hoje. Pot spusta je pred nami kot na dlani, a kažipot govori, da se bomo spuščale še nadaljnji 2 uri in pol.

Ozremo se na prehojeno pot in obenem globoko pogledamo v Plomin. Nadaljujemo v smeri proti vidikovcu.

Le kozarec osvežilne pijače popijemo in sonce zaide za pobočji, koder bomo naslednji dan nadaljevale pot.